Računalništvo, telefonija
24.09.2004 08:44
Posodobljeno 17 let nazaj.

Deli z drugimi:

Share

Tri laskave nagrade za IBM-ove znanstvenike

Trem znanstvenikom iz IBM-ovega raziskovalnega laboratorija v Zürichu (IBM Zürich Research Laboratory) so 14. septembra v San Franciscu slovesno podelili letošnjo nagrado časopisa The Economist, ki se imenuje “No Boundaries” (Brez meja). Tokrat so si to nagrado prislužili Gerd Binnig, Heinrich Rohrer in Christoph Gerber za inovacije in za razvoj posebnega mikroskopa STM (Scanning Tunneling Microscope), ki je omogočil rojstvo “nano znanosti” in “nano tehnologije”. S temi tradicionalnimi nagradami uredništvo britanskega časopisa “The Economist” vsako leto daje laskava priznanja posameznikom za najboljše praktične rešitve, ki s svojimi inovativnimi dosežki bistveno pripomorejo k spremembam naše globalne ekonomije.

Iznajdba mikroskopa STM v letu 1981 je znanstvenikom omogočila prvi pogled v skrivnostni svet atomov. Ta revolucionarni mikroskop, za katerega sta leta 1986 Gerd Binnig in Heinrich Rohrer prejela Nobelovo nagrado za fiziko, je bistveno razširil meje našega strokovnega znanja s prikazom topografije površin in procesov v velikosti atomov in celo v tridimenzionalnih razsežnostih.

S postopnim razvojem mikroskopov STM so se povečevale njihove zmogljivosti, obenem pa seveda tudi zmogljivosti s temi mikroskopi povezanih instrumentov, kar je bistveno povečalo raziskovalne možnosti znanstvenikov pri preučevanju široke raznolikosti struktur v velikosti atomov in njihovih lastnosti, nekaterim znanstvenikom pa je celo omogočilo manipuliranje s posameznimi atomi in molekulami. Leta 1990 je IBM pritegnil veliko pozornost svetovne javnosti s tem, ko je začel uporabljati mikroskop STM za razporejanje 35 atomov ksenona v obliko IBM-ovega logotipa.

Tehnologija mikroskopov STM sedaj igra ključno vlogo na področju “nano znanosti” in “nano tehnologije”, po njeni zaslugi pa na stotine podjetij po vsem svetu uspešno razvija ustrezna orodja za aplikacije na najrazličnejših področjih, kot so na primer polprevodniška fizika, mikroelektronika, kemija in biologija.


Prijavi napako v članku