Sony Playstation Portable (PSP)

Ena najbolj pričakovanih naprav zabavne elektronike je bila prav gotovo konzola Sony PlayStation Portable (PSP), ki je s svojim izidom ustvarila kilometrske kolone pred trgovinami in predvsem hudo konkurenco Nintendu, s prvim septembrom pa je končno ugledala tudi prodajne police v Sloveniji. S PSP lahko doživljamo

PlayStation Portable

čudovite igralne izkušnje, ki smo jih pred tem lahko s PlayStation 2, poleg tega pa zmore naša naprava predvajati tudi video datoteke, glasbo ter slike in to za relativno nizko ceno. Z novo posodobitvijo (revizija strojne kode 2.0) lahko med drugim celo deskamo po internetu. Kakorkoli že, če bo Sony hotel izdelati napravo v stilu “vse v enem”, bo potrebno še nekaj dodatnega razvijanja.

Sony PSP je ena izmed tistih konzol, ki jo nemudoma želimo prijeti v roke in čimprej preizkusiti. S svojim velikim zaslonom, ki po diagonali meri kar 11 cm in ima 16,77 milijonov barv ter ločljivost 480*272 točk, vas bo gotovo očaral. Format slike je širokozaslonski (16:9), svetlost zaslona pa lahko poljubno nastavljamo. Ob straneh zaslona so postavljeni kontrolni gumbi, ki jih bodo igralci PlayStationa 2 hitro prepoznali. Na levi strani zaslona se nahajajo štirje smerni gumbi, pod

katerimi je tudi analogna palica, na desni pa že poznani kvadrat, trikotnik, krog ter x za ostalo upravljanje. Na zgornjem delu sta še dva sprožilca. Postavitev gumbov je dobra, vendar ne odlična, tako da bomo vsake toliko časa morali nekoliko razgibati naše prste. PlayStation Portable tehta ravno toliko kot Nintendo DS in sicer 280 g (vključno z odstranljivo baterijo) ter meri 23*170*74 mm. Ohišje je črne barve in nam daje občutek dobre zasnove in stabilnosti. Zvok lahko poslušamo s priloženimi slušalkami ali pa z vgrajenimi stereo zvočniki, ki so presenetljivo ravno dovolj glasni, da lahko glasbo posluša tudi bližnja okolica. PSP uporablja Sonyjev najnovejši grafični vmesnik, poimenovan “cross media bar”. S pomočjo smernih tipk se horizontalno pomikamo preko ikon za nastavitve, fotografije, glasbo, video, igre in internet, vsaka sekcija pa ima še dodatne ikone na vertikalni osi. Je zanimiv, enostaven in eleganten način dostopa do mnogih funkcij. Igre in uradni filmi prihajajo na Sonyjevih šestcentimetrskih zaščitenih laserskih UMD (Universal Media Disc) medijih, ki jih varujejo posebne škatlice. Iger je trenutno nekaj nad petdeset, pri filmih pa je izbira bolj skromna, a tudi na tem področju Sony obljublja napredek. Na žalost na UMD ploščke ne moremo snemati ničesar, vendar se z nekaj iznajdljivosti da posneti filme na Memory Stick Duo

UMD medij lepo zdrsne v pogon.

pomnilniške kartice. V paketu je 32 MB kartica, na katero lahko shranjujemo skladbe ali podatke iz iger, za video pa bo potrebno nabaviti takšno z vsaj 256 MB prostora. UMD pogon najdemo na zadnjem delu naprave, medije pa vanj vstavljamo podobno kot bi to počeli pri kamerah. Zgornji rob postreže še z infrardečim in USB 2.0 vmesnikom, s katerima se lahko povežemo na PC ali Mac, na žalost pa ni priloženih kablov. Prenos podatkov iz USB 2.0 na Memory Stick poteka pri razumljivih 2.2 MB na sekundo. Preko USB vmesnika lahko na PSP priključimo tudi dodatke, kot so tipkovnica ali večji in zmogljivejši zvočniki. Ohišje je črno, a se je začuda tudi Sony, prav tako kot Apple, odločil za bele slušalke. Priključek zanje, katere smo skupaj z upravljavcem osnovnih “playback” kontrol dobili v paketu, je na spodnji levi strani enote. Dobra stvar je, da je na upravljavec možno priključiti tudi druge slušalke, ne le priloženih. Naprava je sijoče črna in pravi magnet za prstne odtise, a je tudi za to Sony poskrbel. V paketu namreč dobimo majhno brisalno krpo, ki precej dobro

Kupimo lahko različne dodatke.

opravi svojo nalogo. Dodan je še oblazinjen etui, z nekaj dodatnega denarja pa si lahko privoščimo še kup drugih dodatkov. Pa glasba? PSP predvaja MP3 datoteke in nam jih pred tem ni potrebno konvertirati v Sonyjev lastniški ATRAC format. Skladbe preprosto prenesemo na naš Memory Stick Duo in že se bodo pokazale na zaslonu naprave. Posodobitev 2.0 doda podporo za WAV in AAC datoteke, na žalost pa ne za tiste iz Applove spletne trgovine iTunes, ki so zaščitene pred kopiranjem. PSP podpira tudi M3U predvajalno listo, če pa le-to imamo v drugačnem formatu, bo potrebno s spleta povleči konverter. Za mnoge bo zadostoval že PSP-jev osnovni glasbeni predvajalnik. Tudi pregledovalec slik je preprost za uporabo in ima nekaj enostavnih funkcij, kot je npr. slide-show. Podpira JPEG, s posodobitvijo pa še TIFF, PNG, GIF in BMP datoteke. Slike lahko po potrebi rotiramo in si jih poljubno nastavljamo za ozadje. Na žalost si ne moremo ogledovati slik in poslušati glasbe hkrati. PSP ima vgrajene Wi-Fi sposobnosti, s katerimi lahko dostopamo do

Priključki na robu naprave.

interneta. Seveda moramo tudi za to imeti najnovejšo firmware posodobitev. Brskamo lahko z zavihki po straneh z Javascript in CSS kodami, za Flash pa bomo še nekoliko počakali. PSP poganja procesor, ki teče na taktu 333MHz in prihaja skupaj z 32MB vgrajenega spomina. Nekaj ga je rezerviranega za operacijski sistem in aplikacije, 4MB pa za DRAM. Preizkusil sem EA-jevo poslastico Need For Speed Rivals in grafika je za tako majhno napravo presenetljivo dobra, res pa je, da se igre nalagajo tudi po deset sekund ali več časa. Igre tečejo gladko, v določenih pa občasno znamo naleteti na kakšne probleme z okvirji, a le v večjih akcijskih sekvencah. Naj omenim še, da se lahko z uporabo PSP-to-PSP večigralskega načina igranja preizkusimo tudi z drugimi igralci. Preden se posvetimo vzdržljivosti baterije, pa še nekaj besed o PSP-jevem zvoku. S priloženimi slušalkami je kvaliteta zvoka pri igranju iger dobra, pri poslušanju skladb pa bi zvok bil lahko za malenkost glasnejši, še posebej, če se znajdemo v

Kontrolni gumbi in sprožilec.

hrupnem okolju. Na voljo so nastavitve Heavy, Pops, Jazz, in Unique, nastavljamo pa lahko tudi tone in base, vendar zvoka s tem ne bomo kaj prida izboljšali. Glasnost lahko višamo in nižamo z dvema gumboma, ki se nahajata pod zaslonom. PSP napaja 1,800mAH litij-ionska baterija, z njo pa bomo lahko na najsvetlejših nastavitvah zaslona igrali do 5 ur in pol. Čas igranja je zelo odvisen od svetlosti zaslona ter igre, ki jo igramo. Pri polnjenju baterije bo potrebo počakati 2 uri in pol, pri poslušanju glasbe pa bo baterija zdržala kar okoli 11 ur. Ni slabo, kaj? Da baterija ne bi v “pomembnih” trenutkih odpovedala, pa si lahko nabavimo tudi dodatno.

PlayStation Portable me je dodobra presenetil. Je vsekakor zmogljiv in je nanj bilo vredno počakati. Na žalost najdražji del nakupa predstavljajo prav igre in filmi, za katere bomo odšteli tudi petnajst tisočakov ali več, vseeno pa je vreden svojega denarja. Prodaja Playgame, www.playgame.biz (cena paketa z igro Need For Speed Rivals je 71.000 SIT).