Recenzija: The Suicide of Rachel Foster – napet psihološki triler

Zadnja leta smo po zaslugi popularizacije “simulatorjev hoje” priča številnim igram, ki so z zrelimi tematikami v večji meri namenjena odraslim, dostikrat manj zagrizenim ali izkušenim igričarjem. Ali pa tistim, ki se preprosto želijo spočiti od virtualnega nasilja ter se za nekaj ur predati linearni izkušnji, ki deluje bolj kot interaktivni film.

Izžarevanje

V to kategorijo sodi tudi najnovejši izdelek neodvisne zasedbe One-O-One Games, ki vsebuje malo interakcije in veliko zgodbe, s katero se v približno štirih urah dotakne tudi bolj občutljivih tem. Zato nemudoma po zagonu igre sledi opozorilo, da igranje ni priporočljivo tistim, ki so v stiski. In četudi ta prvoosebna dogodivščina psihične težave obravnava nekoliko bolj površinsko kot denimo Hellblade: Senua’s Sacrifice, nekatere sekvence zagotovo niso primerne za ljudi v depresiji.

Družinska tragedija
Glavno vlogo tega psihološkega trilerja zavzema odločna in ostrobesedna Nicole, ki je pred desetimi leti z mamo zapustila družinski hotel v Montani, po tem, ko se je oče zapletel z očarljivo najstnico Rachel. Ta je kasneje zanosila in omahnila v brezno, kar so oblasti in mediji označili za samomor. Po smrti staršev se Nicole vrne v kraj, na katerega jo vežejo samo boleči spomini, z namenom, da izpolni mamino poslednjo željo – proda hotel ter se pobota z Rachelino družino. Ko je zaradi strašne snežne nevihte primorana prenočiti v zapuščenem hotelu pa se loti raziskovanja dekletove smrti in preko telefona spoprijatelji s telefonskim agentom lokalne reševalne postaje, ki do konca igre pravzaprav ostane njen edini stik z zunanjim svetom.

Kaj se je zgodilo z Rachel Foster?
Je šlo res za samomor? Je punca v resnici živa? Takšna vprašanja se podijo po glavi protagonistke med prečesavanjem ogromnega hotela, ki nemalokrat v spomin prikliče strašljivo filmsko klasiko Stanleya Kubricka. Da bi prišla do odgovorov mora Nicole sodelovati z reševalnim agentom, pregledati očetove zapiske, prebrati časopisne članke in pobrskati po lastnih bolečih spominih. Vsi ti elementi pa se prekrasno zlijejo v izkušnjo, ki ne pozna kompleksnih ugank, skrivanja pred nepridipravi ali bojevanja s paranormalnimi bitji. Namesto njih je osrednja zvezda igre napeta pripoved, ki se po zaslugi udarne zvočne plati in srhljive atmosfere resda spogleduje z elementi grozljivk, a nekako ostane na realnih tleh.

The Suicide of Rachel Foster je za nekaj več kot deset evrov močna psihološka izkušnja, v kateri bodo uživali predvsem ljubitelji iger Firewatch, Gone Home, The Vanishing of Ethan Carter in What Remains of Edith Finch. Njena igralnost je neizvirna in rutinska, zgodba pa polna čustev, preobratov ter sporočil o ljubezni in smrti. Včasih je to dovolj.

Povzetek:

+ impresivna lokacija
+ dobra glasba in zvočni učinki

+ napeto vzdušje
+ solidno glasovno igranje

– mestoma antiklimatično duhovičenje protagonistov

Ocena: 8/10