Preizkus na 3,4 GHz – Northwood proti Prescottu

Preizkus na 3,4 GHz – Northwood proti Prescottu

Uvod

Intelova hitra lepotca

Tokrat smo na kratek preizkus dobili dva primerka iz družine Intel Pentium 4 procesorjev. V naših rokah sta se tako znašla dva 3,4-gigaherčna Intel Pentium 4 procesorja. Jedro obeh je tiktakalo pri zavidljivih 3,4 GHz, oba procesorja je ločeval le tehnološki postopek izdelave in količina sekundarnega pomnilnika v samem jedru (Northwood, 0.13-mikrona, 512 KB L2 cache; Prescott, 0.09-mikrona, 1 MB cache). Oba mlinčka seveda podpirata poleg brilijantne tehnologije HyperThreading tudi vse novodobne ukaze MMX, SSE, SSE2, s tem da je Prescott jedro bogatejše še za SSE3 nabor ukazov. Ker slednji procesor premore tudi dvakrat več L2 pomnilnika, nas je zanimalo, kakšne so razlike v praksi.

Levo je Northwood, desno pa Prescott jedro

Northwoodi (2,4 – 3,4 GHz, prepoznamo jih tudi po črki C za oznako delovnega takta procesorja) namreč počasi, a zagotovo končujejo svojo pot, saj je 3,4 GHz že takt, ki se že približuje meji, katero 0,13-mikronski proces izdelave še zmore. Tudi naše navijanje je pokazalo, da kaj več kot 3,8 GHz ne bo (bi) šlo. Prav zato so se Intelovi strokovnjaki odločili še zmanjšati proizvodni proces – na 0,09-mikrona. Tako so dobili Prescott procesorje, ki se od starejših bratov ločijo še po podvojeni količini L2 pomnilnika ter nekaterih optimizacijah jedra in dodatnih naborih ukazov. Prescotte bomo prepoznali po oznaki E, ki sledi oznaki frekvence procesorja, le-te pa se začnejo pri 2,8 GHz in trenutno končajo pri 3,4 GHz, kmalu bo na voljo tudi 3,6 GHz različica. Prescotti delujejo tudi pri nižji napetosti, a se proti pričakovanjem ne grejejo manj – temveč bolj. Svoje so pač naredile spremembe jedra, in kopica dodanih milijonov tranzistorjev (največ jih je prav na račun dodanega pomnilnika). Tudi energijsko so Prescotti bolj potratni. S stališča navijalcev se da iz njih iztisniti več dodatnih megahercev, a je ključnega pomena dobro hlajenje. Naš zračno hlajeni sistem je pri taktu 4 GHz že dosegal 80 C, kar je za dolgotrajno brezhibno delovanje očitno preveč.

Testni poligon
Naj se že na samem začetku zahvalimo podjetju MA Marketing d.o.o., da nam je za par dni na testiranje velikodušno posodilo dva 3,4 gigaherčna procesorja Intel Pentium 4, z različnima tipoma sredic. Naš namen je bil ugotoviti, ali med njima obstajajo kakšne razlike v praksi in kolikšne so. Oba procesorja sta se ponašala z oznakami ES, kar pomeni Engineering Sample ali po domače – testni primerek. Temu primerno sta bila tudi odklenjena in jima je bilo moč spreminjati množilnik – Northwoodu med 12 in 17, Prescottu pa med 14 in 17. Žal te radosti pri običajnih procesorjih ne bomo doživeli, zato bomo teste pri različnih množilnikih opustili, saj so bržkone brez praktične vrednosti.

Zalmanova vetrnjača je dobro opravljala svoje delo…

Ker Intelova stroja potrebujeta tudi ostalo ustrezno opremo, da zasijeta v vsej svoji luči, smo ju posadili v ABIT-ovo matično ploščo IS7-G (Intel 865PRE čipovje, različica BIOS-a: 20) ter jim dodali še gigabajt hitrega DDR pomnilnika (2x 512 MB DDR400 GEIL Golden Dragon). Vse teste smo poganjali v operacijskem sistemu Windows XP (SP1), ki je tekel na RAID diskovnem polju, sestavljenem iz naveze dveh 120 GB SerialATA Maxtor diskov. Za grafiko je skrbel dobri stari ATI Radeon 9500 Pro. Procesorja smo preizkusili vgrajena v računalnik (torej v zaprtem ohišju), tako da smo dobili zelo dobro primerjavo, kako se obnašata pri vsakdanjem delu. Originalni hladilnik smo zamenjali z Zalmanovim zrakomlatom CNPS-7000AlCu, ki je, če upoštevamo ceni procesorjev, majhna investicija za boljše hlajenje ter tiho delovanje. Za vse, ki se originalnemu hladilniku ne bi radi odrekli, naj zaupamo, da so izmerjene temperature v povprečju od 5 pa kar do 11 stopinj Celzija višje – odvisno od delovnega takta procesorja in voltaže. Pa se kar posvetimo rezultatom.

CPU-Z

…in njegov L2 pomnilnik.

Northwood pri 3,4 GHz…

Program CPU-Z služi kot pokazatelj kopice detajlov/parametrov delovanja procesorja ter pomnilnika. Kot gre razbrati iz grafičnih posnetkov, plošča ABIT IS7-G procesorjema dostavlja malce nižjo voltažo, kot je privzeta (Northwood 1,50 V, Prescott 1, 35 V). To pa je že zmotilo našega Northwooda, saj se je po četrturnem delu na polni obremenitvi pridno ugašal. Že najmanjši ročni popravek (+0,025 V) voltaže v BIOS-u je zadostoval za 100-odstotno stabilnost. To pa mu zlahka vzamemo v zakup, saj je šlo za testni primerek (ES), ki nikakor ne bo uzrl prodajnih polic, pri nekaterih drugih procesorjih, kupljenih v prosti prodaji, se nam to do današnjih dni še ni zgodilo. Sicer pa plošča premore dober generator takta procesorske ure, saj le-ta znaša skoraj točnih 3.400 MHz (malenkostno odstopanje navzgor je praktično zanemarljivo).

…kar 1 MB L2 pomnilnika!

Prescott – 0,09-mikrona ter…

SiSoft Sandra 2004
Eden priljubljenih merilnih programov je tudi SiSoft Sandra. Žal ji sami ne verjamemo kaj preveč, čeprav premore kopico testov, v dobro ji štejemo le-to, da ima v svojem preglednem meniju možnost primerjav z več podobnimi procesorji. Tako lahko vidimo, da ji je bil Northwood veliko bolj všeč, njegova računska moč pa je ustrezno višja od ostalih primerjanih procesorjev. Zaostanek Prescotta je moč pripisati neažurirani različici programa SiSoft Sandra, ki 0,09-mikroncev še ne pozna. Kljub temu rezultati niso slabi, prej obratno. Oba procesorja se proti vsej konkurenci zelo dobro odrežeta. Visok delovni takt in hitro zunanje vodilo (800 MHz FSB) pač naredita svoje.

Sandra Prescotta (še) ne mara

Northwood kraljuje

Super PI

Računanje jima gre dobro od rok – to je treba priznati!

Pentiume 4 že od nekdaj odlikuje velika računska moč. Ker je aplikacij, ki bi znale izkoristiti vse prednosti Prescott procesorskega jedra danes zelo malo, smo morali malce bolj napeti možgane. A že prva, ki nam je prišla na pamet – program Super PI – je našo dobro izbiro potrdil. Gre za program, ki je namenjen računanju števila pi, danes pa ga številni navijalci uporabljajo za dokazovanje superiornosti svojih sistemov. Program je zelo odvisen od procesorskega takta ter frekvence pomnilnika, a kot se je v našem primeru izkazalo, zna s pridom izkoristiti tudi Prescottov ogromen L2 pomnilnik (čeprav je bil program napisan že daljnega leta 1995!). Tu so bile namreč razlike med obema procesorskima sredicama največje, z dodatno optimizacijo podobnih računskih programov pa lahko pričakujemo, da se bodo rezultati v praksi v bodoče gibali v prid Prescott procesorjev. Nenazadnje je to tudi logično. Sicer pa se izjemne matematične sposobnosti poznajo predvsem pri obdelavi video in avdio posnetkov, čemur sta procesorja primarno tudi namenjena.

Gretje in poraba električne energije

Prescott – neobremenjen

Northwood – neobremenjen

Današnji procesorji sploh niso nedolžni porabniki električne energije. Uporabniki, ki imamo 24 ur na dan prižgan visokozmogljiv računalnik to še kako dobro vemo. Tu je tudi bistvena razlika med tokrat preizkušenima procesorjema. Medtem ko je naš 3,4C Northwood vlekel pri polni obremenitvi kar 71,6 A električnega toka in pri tem oddajal dobrih 89 W toplote, ga ja Prescott v tej kategoriji posekal na vseh črni. 0,09-mikronski požeruh je namreč vreča brez dna. Napajalnik računalnika mu je ob polni obremenitvi moral dostavljati celih 91 A, Zalman pa se je trudil z odvajanjem celih 103 W toplote. Nič čudnega, da je pri frekvenci 4 GHz testni 400-W napajalnik pihal pošteno topel zrak, saj se je številka, ki jo je odčitavala procesorjeva termalna dioda približevala 80 stopinjam Celzija. Zmogljivosti je pač potrebno plačati – tako ali drugače.

3,8 GHz in visoke temperature – Prescott

Prescott se poti po obremenitvijo

Tudi Northwood pripleza cez 60C

Na tem mestu naj se pomudimo še pri izbiri matične plošče. Vsekakor ob nakupu enega izmed preizkušenih procesorjev izberite najnovejšo matično ploščo – starejše imajo namreč slabšo regulacijo napetosti in se zato lahko zgodi, da Prescott ne bo deloval 100-odstotno. Tudi napajalnik naj bo pripravljen na velike obremenitve, priporočamo vsaj 400-W zverino.

Zaključek
Oba procesorja sta kljub nekaj “pomanjkljivostim” pustila zelo dober vtis. Človek se nad vrhunskimi zmogljivostmi res ne more pritoževati. Če denarnica zmore finančni zalogaj, mimogrede posamezen 3,4 GHz procesor stane okoli 130 tolarskih tisočakov (z DDV), potem tudi nakup drugega hladilnika ne bo problem, še manj pa plačevanje računov za električno energijo. Oba procesorja si tako prislužita oceno 8 od 10, če pa že moram izbrati favorita, potem je to Prescott. Njegova prihodnost je le svetlejša, čeprav gre še vedno za 32-bitni procesor.

PREDNOSTI:
+ zmogljivost
+ Hyper-Threading

SLABOSTI:
– cena
– poraba energije

Ocena: 8/10