Pandemija in (nova) digitalna prihodnost Slovenije

Večji del družbe si v tem času predvsem prizadeva, da bi krizno obdobje preživel, gospodarstvo pa se bolj kot kdaj prej ukvarja z dilemo, kako poslovanje prilagoditi novim razmeram – z uvajanjem dela od doma, (video) komunikacijo s sodelavci, z novimi oblikami sodelovanja v procesih poslovanja in odločanja …Globalna kriza, ki je človeštvo ne pomni je povzročila hitro digitalno preobrazbo precejšnjega dela družbe, kar prinaša tudi koristi in zlasti izzive, ki se jih do zdaj nismo zavedali. Z lahkoto lahko zatrdimo, da po koncu pandemije nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Samoumevna fizična navzočnost nenadoma ni več (nujno) potrebna, vse sfere naših življenj se digitalizirajo. Nenadoma smo ugotovili, da lahko s sestanki in sklepanjem dogovorov na daljavo prihranimo čas in denar.

Marsikaj se bo spremenilo

Celotna družba prehaja v digitalni sistem življenja. A v resnici ne govorimo o povsem »novem« načinu življenja, saj se večina nas s pospešeno digitalno transformacijo ukvarja že dlje časa. Pa vendar se bo marsikaj nepovratno spremenilo: plačilni promet se bo digitaliziral, pomembno vlogo bodo (ponovno) dobile kriptovalute in druge oblike digitalnega denarja in plačilnih sredstev. Gotovina bo marsikje izginila iz vsakodnevnega življenja, nastale bodo valute, kot je švedska e-Krona, japonski E-Coin, ruski CryproRuble in še mnogo drugih.

Digitaliziralo se bo tudi skoraj celotno javno življenje. Izobraževalni sistem, od osnovnih šol do visokega šolstva je praktično v tednu dni prešel na učenje na daljavo. Javna uprava pospešeno prilagaja procese in uvaja delo na daljavo. Zasebno se družimo le še prek različnih mobilnih aplikacij, nakupujemo prek spleta, plačujemo prek e-računov. Odhode na fakultete bo marsikje nadomestilo digitalno učenje in opravljanje izpitov, tudi ko bo pandemija že daleč za nami. Preko pametnih telefonov bomo izbirali učitelje in profesorje, z njimi sodelovali in se učili s pomočjo umetne inteligence. O spremembah, ki jih nova realnost prinaša v trgovine, najbrž ni potrebno izgubljati besed. Tudi tisti, ki smo večino blaga še vedno kupovali v dobrih starih trgovinah, bomo svoje nakupne navade trajno spremenili, povsod kjer bo to mogoče. Koncerte in glasbene prireditve bomo vse pogosteje spremljali na daljavo, od koder si bomo ogledali tudi nam ljubo gledališko predstavo ali muzejsko zbirko. Takšne hitre spremembe v načinu dela pa bodo možne le, če je na voljo kakovostna digitalna infrastruktura in usposobljeni strokovnjaki, ki lahko pomagajo pri njihovi vpeljavi.

Izkoristiti moramo potenciale

Svetovalno podjetje McKinsey je lani v svoji študiji Digital challengers pokazalo, kakšni ukrepi bi Sloveniji pomagali, da bi v prihodnjih letih povečali svoj BDP za 2,1 milijarde evrov letno, pri čemer so izpostavili tri ključna področja: razvoj digitalnih in mehkih veščin prebivalcev in zaposlenih, pospešena vlaganja v digitalizacijo in uporabo digitalnih orodij v gospodarstvu in javnem sektorju ter podpora inovacijam, podjetništvu in razvoju digitalne ekonomije. Nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj pa bo moral temeljiti zlasti na znanju, pri čemer postajajo digitalne kompetence odločilne za vse nas.

Slovenija se je pred začetkom krize gibala v povprečju razvitosti digitalne družbe v Evropski uniji. Sedaj je čas, da stopimo v ospredje. Izkoristiti moramo potenciale, ki nam jih prinaša razvoj umetne inteligence in močno povečati sredstva za raziskave in razvoj na področju digitalizacije. Splošno zavedanje v gospodarstvu, civilni družbi in javnem sektorju glede pomena digitalizacije za prihodnost slovenskega gospodarstva, družbe, okolja, prometa, izobraževanja in vseh drugih področij, se definira na novo. Seveda pa nobeden od navedenih ukrepov ne bo možen brez spodbudnega regulatornega okolja, ki bo omogočalo razmah digitalnega gospodarstva in digitalizacijo drugih industrijskih sektorjev ter področij družbe.

Da, prav nič več ne bo tako, kot je bilo.