Superhitri Wi-Fi, ki deluje na podlagi infrardeče svetlobe

Če spadate med tiste, ki se nenehno pritožujejo nad počasno Wi-Fi povezavo, verjetno že težko pričakujete komercializacijo omrežja Li-Fi (ang. light-fidelity), ki obljublja 100-krat hitrejšo povezavo od teh, ki smo jih navajeni danes. Večina Li-Fi sistemov se zanaša na prenos podatkov preko LED žarnic, ki so vgrajene v mikročipe. Tem sicer raziskovalci pripisujejo kar nekaj omejitev, pri najnovejših sistemih, ki namesto LED žarnic uporabljajo infrardečo svetlobo, pa je zgodba nekoliko drugačna. Ti sistemi so namreč že v začetnih testiranjih prekosili hitrost 40 Gb/s.

Li-Fi omrežje, ki temelji na LED svetlobi, ima svoje prednosti, prav tako pa svoje slabosti. Najbolj očitna slabost oziroma omejitev je ta, da za delovanje potrebuje svetlobo. Kaj to pomeni? Konec brskanja po Facebooku pred spanjem, razen če vas ne moti LED svetloba. Drugo, kar velja izpostaviti, pa je, da tovrstna Li-Fi omrežja uporabljajo eno žarnico, preko katere oddajajo podatke vsem povezanim napravam. To pomeni, da več kot je povezanih naprav, počasnejša je povezava.

Joanne Oh, doktorska študentka na Univerzi v Eindhovnu na Nizozemskem, je rešila težave LED Li-Fi omrežja tako, da je nekoliko prenovila obstoječi koncept in ustvarila nov tip sistema, ki zdaj temelji na neškodljivi infrardeči svetlobi. Poskusi z infrardečo svetlobo niso povsem nova ideja, vendar do tega trenutka eksperimentalni sistemi niso obetali veliko za komercialno rabo.

Oh je v središče ideje postavila pasivno anteno, ki razpošilja podatke. Na tehnološkem portalu Endgadget so ob tem zapisali, da nov koncept ne bo nadomestil zgolj obstoječih Wi-Fi sistemov in njihovih hitrosti, ampak bo tudi energijsko učinkovitejši, saj ne uporablja nobenih gibljivih delov. Sodeč po besedah izumiteljice sistema pa se je dobro odrezal že pri prvih testiranjih. Omrežje je doseglo hitrost 42,8 Gb/s na razdalji poldrugega metra. Povprečna hitrost povezave na Nizozemskem sicer znaša 17,6 Mb/s, kar je približno 2.000-krat počasneje kot novi Li-Fi sistem, medtem ko najboljše povezave dosežejo 300 Mb/s, kar je približno 100-krat počasneje.

Vodja raziskovalne skupine novega sistema Ton Koonen je v izjavi za javnost razložil, da bomo za komercializacijo tehnologije Li-Fi morali še počakati vsaj pet let, prve, ki bodo povezane s tem sistemom, pa bodo naprave, ki spadajo pod velike porabnike podatkov, torej prenosniki, tablice in podobno.

Kljub vsem pozitivnim lastnostim, ki jih prinaša omrežje Li-Fi, pa je na tem področju še vedno precej omejitev in ovir, ki jih morajo raziskovalci premagati. Če podamo kar konkreten primer: Kljub temu da infrardeča svetloba lahko potuje preko številnih materialov, pa nobena različica Li-Fi omrežja ne bo zmogla prebiti zidu. To pomeni, da na primer ne bo mogoče vzpostaviti povezave z napravami v sosednji sobi, kar bi lahko pomenilo velik udarec za uporabnost sistema, hkrati pa tudi določeno prednost, kar se tiče varnosti.

Čeprav raziskovalce na tem področju čaka še veliko dela, je zelo spodbudno videti velike premike, ki jim jih je že uspelo narediti do zdaj. Če jim uspe odpraviti še glavne pomanjkljivosti, bi novo omrežje lahko odprlo vrata novim možnostim za razvoj tehnologije in komunikacije med ljudmi.