Kako hitro spominsko kartico zares potrebujem za svoj fotoaparat?

Spominske kartice so ključni element v današnjem svetu digitalne fotografije. Če drži, da je najbolj pomemben fotograf, za njim objektiv in šele nato fotoaparat, kot pribito velja tudi, da vsi trije dejavniki nimajo smisla brez spominske kartice.

Fotografi poznamo dve najpogostejši, CompactFlash ali CF in Secure Digital oziroma SD kartici. Več o različicah in kapacitetah omenjenih formatov kdaj drugič, tokrat pa torej nekaj besed o hitrostih zapisovanj in branj digitalnih podatkov. Pri izbiri ustrezne spominske kartice se običajno zlahka odločimo za kapaciteto, ko pa se odločamo za njeno hitrost, se hitro izgubimo v prenesenih megabajtih na sekundo in hitrostnih razredih. Kako hitro spominsko kartico torej zares potrebujemo?

Najprej spoznajmo preprosto dejstvo, da številke, navedene na karticah samih ali njihovi embalaži brez poznavanja naprave, v kateri bomo določeno kartico uporabljali, ne pomenijo kaj dosti. Proizvajalci namreč pri preizkušanju svojih izdelkov navedene hitrosti, denimo 45MB/s, resda dosežejo, a v idealnih računalniških postavitvah, ki pa funkcionirajo precej drugače kot uporaba kartic v fotoaparatih. Navedene vrednosti seveda držijo, a hitrost je v veliki meri odvisna tudi od naprave, v kateri bomo spominsko kartico uporabljali.

Dobro je tudi vedeti, da sta pri delovanju spominske kartice pomembna dva podatka o hitrosti prenašanja podatkov; hitrost zapisovanja in hitrost branja, slednja je praviloma višja od prve. Zapisovanje je pomembnejše pri delovanju fotoaparata, saj gre v tem primeru za hitrost prenosa posnetkov iz fotoaparata na spominsko kartico pri branju pa gre za prenos posnetkov s fotoaparata oziroma kartice same na denimo računalnik. Za povprečnega uporabnika je pomembnejši podatek o zapisovanju, saj nam lahko (pre)počasna spominska kartica upočasni delovanje fotoaparata, medtem ko je večini vseeno, ali se posnetki s fotoaparata na računalnik prenašajo 10 ali 15 minut.

Če se ob različnih hitrostnih oznakah osredotočimo le na podatkovne, torej npr. 45MB/s, je bistveno vedeti, koliko podatkov fotoaparat sploh ustvari v sekundi. Pa poglejmo; vzemimo za primer dva Nikonova D-SLR fotoaparata, najpreprostejšega D3300 ter najnovejšega D810, ki nudi danes najvišjo ločljivost in z njo najvišji pretok slikovnih podatkov na trgu. Če malce zaokrožimo, prvi v surovem NEF formatu izpiše posnetke v velikosti 24 MB, drugi v TIFF formatu v velikosti 110 MB, oba pa zmoreta zaporedno fotografiranje s hitrostjo 5 posnetkov/s. D3300 tako v sekundi ustvari 120 MB podatkov, D810 pa 550 MB, torej več kot pol gigabajtov podatkov v sekundi.

To je več podatkov, kot jih v sekundi zmore zapisati katerakoli danes poznana SD ali CF spominska kartica. Za primer naj izpostavimo novega D810 – na trenutno najzmogljivejšo CF spominsko kartico na trgu, ki nudi (oglaševano) hitrost zapisovanja 150MB/s, zapisuje »le« s hitrostjo približno 105MB/s.

Kam potemtakem gredo podatki? Na našo srečo imajo vsi fotoaparati vgrajen medpomnilnik (t.i. »buffer«), ki ga nadzoruje slikovni procesor Expeed in kjer se shranjujejo posnetki, preden se zapišejo na spominsko kartico. Povedano preprosto je medpomnilnik shranjevalni prostor, kjer posnetki čakajo, da se sprosti gužva in se vkrcajo na spominsko kartico. Zato hitrost zapisovanja na kartico pravzaprav vpliva edinole na trajanje neprekinjenega zaporednega fotografiranja. Tako boste npr. z običajno kartico z D3300, ki ima medpomnilnik za 18 NEF posnetkov, pri 5 posnetkih/s fotografirali dobre 3 sekunde in pol, preden vam hitrost pade na 1.5 posnetka/s, z zmogljivejšo spominsko kartico pa recimo 4 ali 5 sekund, saj bo zaradi višje hitrosti omogočala hitrejše praznjenje medpomnilnika.

Kaj pa video? Za tekoče zapisovanje slednjega v polni HD (Full HD) ločljivosti v 30p ali 60p zapisu zadostuje vsaka spominska kartica, ki nudi zapisovanje s hitrostjo 6MB/s (»class6«), torej zadostujejo spominske kartice hitrostnih razredov 6 ali 10 (»class10« s hitrostjo 10MB/s). Čeprav so končne datoteke praviloma večje od datotek fotografij, se video na kartice zapisuje že med snemanjem samim, vsaka sličica pa ima le dobra 2 megapiksla, zato ni nobene potrebe po hudo zmogljivih spominskih karticah pri snemanju videov s fotoaparati.

Bodite torej brez skrbi; za običajno fotografiranje v JPEG formatu je (dovolj) dobra skorajda vsaka danes prodajana spominska kartica, prav tako za snemanje videa. Po zmogljivejših karticah višjega cenovnega razreda pa se ozrite zgolj v primeru, da radi fotografirate z dolgimi rafalnimi serijami in za povrh še v surovem NEF formatu.

Več fotografskega znanja in nasvetov: http://www.nikonsvet.si/znanje-nasvet/