Kje vse bodo digitalni boti zamenjali pisarniške delavce?

Boti takšnih in drugačnih vrst postajajo vse pametnejši in zmoglivejši. Dandanes so zmožni avtomatizirati marsikatero pisarniško delo, ki je še ne dolgo nazaj veljalo za nenadomestljivo. Tako postajajo boti vse večja konkurenca sicer izkušenim in veščim delavcem v pisarnah.

Na kakšne vse načine boti delujejo?

Na bote lahko gledamo kot na robotske asistente, ki poenostavijo in pospešijo nekatere manj zanimive, vendar še vedno nujno potrebne naloge: sklicevanje sestankov, odobravanje različnih zahtevkov in ponekod verjetno celo pregledovanje dokumentov.

• Poimenovanje, ki je sprejeto širše znotraj industrije, je “robotic process automation” (RPA), ki sicer dobro zajame mondeno naravo dela botov, istočano pa izpusti velik del dejanskega vpliva, ki ga lahko imajo.
• “Ko ljudje razmišljajo o avtomatizaciji, mislijo predvsem na dejanske robote“, pravi Kevin Roose, tehnološki novinar pri New York Timesu in avtor nove knjige “Futureproof: 9 Rules for Humans in the Age of Automation“.

Nedavna Gartnerjeva raziskava je pokazala, da naj bi “enterprise software” trg v letošnjem letu zrasel za 8,8 %, na 505 milijard ameriških dolarjev. Od tega bi naj večina sredstev bila namenjena ravno RPA-ju in ostalimi oblikam digitalne avtomatizacije dela.

Z boti je potrebno ravnati pametno

Dejstvo je, da o vseh botih ne moremo govoriti kot o umetni inteligenci, na splošno pa boti postajajo vse pametnejši. Medtem ko umetna inteligenca trenutno še ni sposobna izvajanja splošnih opravil, s katerimi se zaposleni srečujemo v pisarnah, so lahko stroji še vedno zelo dobri pri avtomatizaciji specifičnih nalog.

• Bolj digitalna, kot postaja moderna pisarna – pomeni razdeljena na diskretne, ponavljajoče se naloge – več je prostora za vključevanje botov.
• Samostojni inteligentni bot ne more v celoti nadomestiti recimo kadrovnika. Čez čas pa bodo boti po vsej verjetnosti zmožni izvajati vedno več nalog, ki jih danes opravljamo v pisarnah sami.

V teoriji bi morali boti ljudi osvoboditi suhoparnih, ponavaljajočih se opravil, da bi se lahko potem ti osredotočili na bolj kreativne aspekte svojega dela in prihranili nekaj časa.

• Lani je “start-up” Workato, 1,7 milijarde ameriških dolarjev vredno podjetje, predstavilo poseben “Autopilot” paket, ki z integracijo v popularna kolaboracijska orodja, kot sta Slack in Microsoft Teams, pomaga zaposlenim pri delu od doma v času pandemije.
• “Ne gre za oponašanje ljudi“, pravi Vijay Tella, glavni izvršni direktor Workata. “Govorimo o sistematični izkušnji” – ki je kot dodatek človeškemu delu in ne zgolj kot nadomestek.

Kdo vse pa je v nevarnosti pred prihodom botov?

Nobenega dvoma ni, da so vse oblike RPA narejena za to, da bi v nekem trenutku nadomestile človeka. Čez čas to pomeni, da ko bodo boti dovolj napredovali, lahko pričakujemo vključitev botov tudi na področja, ki so dolgo časa veljala za odporna na učinke avtomatizacije.

Bistvo botov je povečevanje učinkovitosti in učinkovitost lahko pomeni osvoboditev določene količine virov za nadaljnjo rast – ali za sprostitev proračune plač. Po vsej verjetnosti bomo videli oba scenarija.

Kaj sledi?

Ljudje, ko govorimo o 24/7 botih, ne moremo tekmovati na področju učinkovitosti. Imamo pa ljudje medosebne veščine, s katerimi se ne more kosati nobena tehnologija.

• “Imeli smo napačno predstavo, katere veščine so v nevarnosti“, pravi Roose. “Ljudi bi morali pripravljati, da bodo delali stvari, ki jih stroji ne zmorejo in ki nas ločijo od umetne inteligence. Tukaj mislim predvsem na globlje človeške veščine, ki jih je težko avtomatizirati“, še dodaja.

Dejstvo je, da bodo stvari, ki jih lahko avtomatiziramo, sčasoma postale avtomatizirane. Velik del digitalnih aktivnosti, katerim danes namenjamo ure in ure, spada ravno v to kategorijo.

Vidimo lahko, da Gartnerjeva napoved kaže, da bodo vsi IT segmenti deležni rasti v letu 2021. Kot že rečeno je Gartner največjo rast napovedal “enterprise software” področju (8,8 %), predvsem na račun masovnega dela na daljavo.