Kako začeti e-mail in katerih pozdravov se izogibati?
Zagotovo ste se že kdaj znašli v situaciji, ko niste bili prepričani, kako začeti s pisanjem e-maila kajne? Barbara Pachter, strokovnjakinja za poslovni bonton, je za portal Business Insider povedala, da so določeni ljudje zelo občutljivi na to, kako jih naslovimo in kaj počnemo z njihovimi imeni ter priimki. “Če slučajno koga užalite v pozdravu, se zna zgoditi, da ta sploh ne bo nadaljeval z branjem, prav tako pa bo to morda vplivalo na mnenje, ki ga ta oseba ima o vas”, še dodaja Pachterjeva.
Will Schwalbe, eden od avtorjev knjige “Send: Why People Email So Badly and How to Do It Better” in Barbara Pachter, sta skupaj pregledala nekaj najbolj tipičnih pozdravov, ki jih uporabljamo v e-mailih in podala oceno o ustreznosti rabe.
To, kako nekoga pozdravimo v elektronskem sporočilu, je odvisno od tega komu pošiljamo, vendar obstaja nekaj pozdravov, katerim se definitivno moramo izogibati, hkrati pa obstaja nekaj varnih izbir, ko pošiljamo osebi, katero ne poznamo.
ZMAGOVALEC: “Živijo/Zdravo (IME), …”
Če želite, da pozdrav izpade nekoliko bolj formalen, vedno lahko dodate “Živijo/Zdravo Ga./G. …”
“Razlog, zakaj se meni ta pozdrav zdi najbolj ustrezen je, ker je ravno prav prijazen in nevtralen”, dodaja Schwalbe. Tudi Pachterjeva se strinja glede te izbire, saj gre za varno izbiro ne glede na to ali osebo poznamo ali ne. Torej, ko ste v dvomih, izberite “Živijo/Zdravo”.
Pozdravi, katerih se je v večini situacij bolje izgoniti: “Hej!”
Ta pozdrav sicer ni napačen v primeru, ko pišemo svojemu prijatelju, v delovnem in profesionalnem okolju pa ga nikakor ne bi smeli uporabljati. Je zelo neprofesionalen, še posebej, če pišemo nekomu, ki ga še nismo srečali.
“Pozdravljeni, …”
To je zagotovo dobra alternativa za “Hej, (IME) …”, če ne poznamo prejemnikovega imena. Kljub temu pa se moramo vedno potruditi, da najdemo to informacijo, saj tako izpademo bolj profesionalni in resni.
“Dragi/a G./Ga. (PRIIMEK) …”
Beseda “Dragi” ni povsem napačna, vendar obstaja težava, da lahko izpade nekoliko preveč neformalna. Če se le da, se temu pozdravu izogibamo.
“Dragi/a (IME) …”
Podobno kot pri prejšnjem primeru, ni povsem napačna izbira, vendar je nekoliko staromoden pozdrav, še posebej za določena “new age” delovna okolja.
“Dragi prijatelj, …”
Kot lahko vidimo spet pozdrav brez imena in če že nagovarjamo prijatelja, potem se spodobi uporabiti ime. razen če ni dovolj velik prijatelj, da bi poznali njegovo ime.
“Dragi/a (SLUŽBENI NAZIV), …”
Kljub temu, da ta pozdrav kaže na to, da smo vložili nekaj truda, da smo našli ustrezen naziv prejemnika, še vedno gre za zelo generičen pozdrav. V tem primeru naredimo še dodaten korak in poizvemo kdo ta oseba je, kar nam ne bo vzelo preveč časa kajne?
“Draga gospa (NAGOVORNO), …”
Poleg tega, da gre za popolnoma generičen pozdrav, ki oddaja nekoliko neosebe ton, lahko izpade precej žaljivo. Le peščica žensk odobrava naziv “gospa”, saj se počutijo stare in zapostavljene.
“Spoštovani/a gospod/gospa, …”
Preveč formalno! Poleg tega pa po mnenju Pachterjeve prejemniku povemo, da nimamo pojma kdo je. Zakaj bi potem sploh bralec bil zainteresiran za vsebino e-maila? Schwalbe dodaja: “Ta pozdrav je zelo tog. Vedno se zdi, da bo sledila neka slaba novica ali pritožba”.
“Dobro jutro/dober dan/dober večer, …”
Do takrat, ko vaš e-mail doseže prejemnika, morda ne bo več dan/večer ali pa je prejemnik celo v drugem časovnem pasu. Izogibamo se torej takšni možnosti, kjer ni točno jasno ali bomo zadeli.
“G./Ga. (PRIIMEK), …”
Spet neprimerno, ker prejemniku dajemo občutek kot da ga bomo ograjali.
“G./Ga. (IME), …”
Patcherjeva pravi, da je to način, na katerega otroci v šoli kličejo svoje učiteljice. Torej še en pozdrav, ki ni primeren v profesionalnem svetu.
“(IME)!”
Najprej je seveda preveč neformalna izbira, potem pa tudi nekoliko vsiljiva. Prejemniku se bo zdelo kot da se nekdo dere na njega.
“(NAROBE ČRKOVANO IME), …”
Vedno se potrudimo, da napišemo prejemnikovo ime pravilno. Patcherjeva pravi, da je veliko ljudi resno užaljenih, ko njihovo ime izgovorimo narobe.
Prijavi napako v članku