Kako tehnologija poneumlja družbo?

12. februar je dan, ko se spominjamo Charlesa Darwina. Darwin je razvil in predstavil teorijo, ki predpostavlja, da so se vsa živa bitja razvila iz skupnega prednika, na osnovi opažanj in poskusov pa je dognal tudi mehanizem teh sprememb – naravni izbor. Res je, človek je prehodil dolgo pot, ki pa po mnenju mnogih ni tako spektakularna kot si morda mislimo. Darwin je proučeval biologijo in biološki razvoj človeka, o tehnologiji seveda ni bilo ne duha ne sluha. Kljub temu pa je vpliv tehnologije danes tako močan, da ga ne smemo kar tako zaobiti. Vprašanje, ki se pojavlja je, ali je tehnologija nekaj česar se moramo veseliti, ali pa je tehnologija nekaj kar nas dela vedno bolj neumne?

Če se ustavimo pri internetu, ki je z nami približno 20 let, vidimo kako hitro smo ljudje postali odvisni od njega. Živim v tujini, vendar lahko v trenutku govorim in vidim svoje domače, prijatelje in celo hišne ljubljenčke, ki so morda več tisoč kilometrov stran. Internet nam daje možnost dostopa do stvari, ki jih nikakor drugače ni bi mogli doseči. Da ne bo pomote, nikakor ne želimo demonizirati spleta, vendar naša odvisnost od njega nimi zgolj pozitivnih rezultatov.

Razpon pozornosti

Danes zelo stežka zdržimo več kot 5 minut brez da bi pogledali na telefon kajne? Tudi ko delamo praktično podzavestno odtavamo nekam povsem drugam. Biti “povezan” je postalo skoraj tako nujno kot dihanje, pa vendarle se niti ne spomnimo kako smo prišli do te točke.

Internet niti ni nujno glavni krivec, kajti mi sami smo tisti, ki iščemo te distrakcije. Ko smo konstantno moteni in prekinjani, naši možgani niso zmožni tvoriti nevronske povezave, ki vodijo v globino mišljenja. V eksperimentu na Stanford University so ugotovili, da naše misli postanejo nepovezane s tem, ko smo bolj pogosto vpeti v distrakcije in multiopravilnost. Rezultat tega je, da smo veliko manj sposobni razločiti pomembne informacije od manj pomembnih, trivialnih informacij.

Lažne novice

Med brskanjem po spletu praktično ni mogoče zaobiti lažnih novic. Če samo pomislimo koliko ljudi ima možnost objavljanja na spletu, lahko hitro dojamemo kam vse to vodi. Medtem ko ljudje najpogosteje krivijo medije, nihče ni toliko priseben, da bi kritično ovrednotil vire in izbral res tiste, ki so kredibilni in verodostojni.

Kritično mišljenje

Nobelov nagrajenec Eric Kandel trdi, da le takrat, ko neki informaciji posvetimo dovolj pozornosti, lahko znanje, ki ga imamo zapisanega v spominu, povežemo z novimi informacijami. Takšne povezave so ključnega pomena za soočanje z kompleksnimi koncepti in kritično mišljenje. Če smo čisto pošteni do sebe, kdaj smo nazadnje kakšno novico prebrali res natančno od prve do zadnje besede?

Na žalost živimo v časih, kjer nam ni potrebno razmišljati za to, da bi nekaj naredili. Odvisni smo od informacij, ki jih dobimo na spletu, sami pa ne iščemo načinov kako se lotiti problemov. Vse od novic, mnenj, lokacij, do nakupov in učenja, vse je oddaljeno za “en Google”.

Tehnologija napreduje iz dneva v dan, algoritmi socialnih medijev kažejo samo tiste stvari, ki bi nas naj zanimale. Živimo v nekem okolju, nekem zelo vakumsko dizajniranem okolju, kjer vidimo zgolj ravno, ne vidimo pa kaj se dejansko dogaja okrog nas. Na nas je, da se izobražujemo in informiramo, ne smemo pa pustiti tehnologiji, da vse to počne namesto nas.