Računalništvo, telefonija
20.06.2020 09:13

Deli z drugimi:

Share

Kako Covid spreminja svet? 10 velikih idej za novo realnost (1. del)

Kako Covid spreminja svet? 10 velikih idej za novo realnost (1. del)
Kako Covid spreminja svet? 10 velikih idej za novo realnost (1. del)

Človeštvo se prebija skozi eno najzahtevnejših obdobij v zgodovini, svet se spreminja s svetlobno hitrostjo, delo na daljavo/od doma je postalo nekaj povsem običajnega, v veljavo so vstopila nova higienska in družbena pravila, rokovanje je skorajda prepovedano. Kljub vsem ukrepom, ki jih sprejemajo vlado po svetu, je novi koronavirus popolnoma pretresel svet, vpliv na vsakdanje življenje in gospodarstvo pa bo čutiti še kar nekaj časa. Le redki so si verjetno predstavljali, da bodo karantena, socialna izolacija, prazne ulice in zaprte meje del leta 2020.

Trenutna statistika pravi 8 milijonov potrjenih primerov okužbe in več kot 430.000 smrtnih žrtev, nihče pa ne more z gotovostjo zatrditi, v kateri fazi pandemije se nahajamo. Smo na začetku konca, ali na koncu začetka? Se nam obeta drugi val okužb? Kdaj lahko pričakujemo učinkovita cepiva?

Na ta in še mnoga druga vprašanja žal odgovorov nimamo, vemo pa, da bo svet čutil posledice Covida-19 še zelo dolgo. Za to, da bi si lahko nekoliko lažje predstavljali, kakšna nova realnost nas čaka, so uredniki LinkedIn News portala govorili s strokovnjaki iz večih držav po svetu o tem, kakšne »velike ideje« za »post-Covid« svet imajo. Je lokalno novo globalno? Lahko masovni turizem koeksistira s pravili socialnega distanciranja? Bo »zeleno okrevanje« ključno za ponovno vzpostavitev gospodarstva?

Torej, pa poglejmo 10 velikih idej za »post-Covid« realnost …

Kakovost življenja v velikih mestih se izboljšuje

Frankfurt, Paris, London, Milan – kolesarji zavzemajo vedno več ulic. Restavracije v Berlinu strežejo celo na pločnikih, ulicah in parkiriščih. Atene celo razmišljajo, da bi javne površine v celoti zaprle za promet. »Številnih projektov na področju urbanega načrtovanja se na račun pandemije lotevamo z večjo hitrostjo,« pravi urbanist Tim van Puyenbroeck. Napoveduje vedno večjo popularnost kolesarjenja, turizem, ki se bo iz zraka preselil na železnice in vedno več zelenih površin. Največje spremembe pa napoveduje na področju, ki je dolgo časa bilo zapostavljeno, in sicer socialni sektor: zdravstveni delavci in ostali zaposleni na dotičnem področju bodo imeli več besede, kar bi se lahko poznalo tudi pri njihovih plačah. Enako velja za področje umetnosti in kulture.

»Mesta in urbana središča so heterogeni konstrukti in pandemija je pokazala, katere starostne skupine in določene populacije do izključene,« dodaja van Puyenbroeck. Sam meni, da ko govorimo o javnem življenju, moramo vključiti otroke in starostnike. Zaveda se, da to ni lahko naloga, vsekakor pa obstajajo možnosti. Za konec še opozarja, da moramo razmisliti tudi to, kako narediti mesta bolj prijazne ljudem.

Prihajajo nove oblike, dimenzije in funkcionalnosti pisarn

Strokovnjaki napovedujejo, da se bo koncept pisarne, kot smo ga bili navajeni, moral bistveno spremeniti. Delo kot tako pa bo moralo biti bolj prilagodljivo za nove oblike: delo od doma, delo na daljavo ipd. Pred kratkim smo predstavili zanimivo arhitekturno idejo »pisarniških kabin«, ki bi lahko dejansko zaživele v večjih odprtih prostorih. Drugi breg strokovnjakov še naprej zagovarja velike skupne prostore. Kaj je tista prava pot? Morda so to pisarne, ki imajo določene karakteristike bolnišnic, in sicer s površinami, ki jih je možno hitro in večkrat v krajšem časovnem obdobju očistiti, potem integracija ventilacij in seveda dostop do razkužil.

Strokovnjakinja podjetja New Work Alice Greschkow, gleda na krizo kot na priložnost za »multi-space« pisarne. Njena ideja temelji na kombinaciji prostorov za sestanke, kjer poteka izmenjava mnenj in na drugi strani »tihih« sob« za fokusirano delo. »Pisarne se morajo spremeniti in ne podreti«, dodaja novinar Wouter van Noort. V prihodnosti se bomo v pisarnah srečavali zgolj, ko bomo imeli kakšne delavnice, »team buildinge«, ali sestanke.

Brez masovnega turizma do leta 2022

»Iti na počitnice« danes pomeni nekaj povsem drugega, kot je pomenilo recimo januarja, ali lani junija. Ljudje ostajamo doma, ali se odločimo za obisk domačih krajev. Za prihodnost turizma bodo ključni zdravstveni protokoli, fleksibilne politike in personalizirana ponudba. »Čakajo nas bolj zahtevni in manj spontani potrošniki,« pravi Manuel López, podpredsednik organizacije Mesa del Turismo.

Ljudje bodo iskali manj obljudene destinacije, še posebej do trenutka, preden dobimo cepivo za Covid-19. To recimo za velike križarke, ki bi sicer na dnevni ravni plule iz pristanišč v Barceloni, Benetkah in še kje, lahko pomeni propad.

Pandemija lahko pomeni tudi vzpodbudo za bolj trajnostne oblike turizma. Dejstvo je, da je masovni turizem, ki predstavlja 8% vseh CO2 emisij, do nedavnega predstavljal veliko grožnjo za vsa večja mesta na svetu. Zdaj je morda priložnost, da se mesta preusmerijo v bolj okolju prijazne oblike turizma, kar bi na dolgi rok koristilo vsem.

Zdaj je čas za podnebne spremembe

S tem, ko so tovarne bile zaprte oz. ponekod še vedno so in s tem, ko letala praktično niso letala, se je kakovost zraka na globalni ravni močno izboljšala. Trajno zaprtje industrije nikakor ne pride v poštev, je pa pandemija odprla nove poti do »zelenega okrevanja«, ki s seboj prinaša tudi nove poslovne priložnosti.

»Za to, da bomo premagali krizo, vlade morajo nastopiti z jasnimi navodili in pokazati željo po investicijah,« pravi Claudia Kemfert, ekonomist pri Nemškem inštitutu za ekonomske raziskave (DIW). K temu je dodal še to, da morajo vlade poskrbeti za rekonstruiranje energetike v smer obnovljivih virov energije.

Kemfert opozarja, da finančne pomoči in ukrepi nikakor ne smejo biti uporabljeni za namene spodbujanja razvoja gospodarstva in tehnologije v smeri, ki škoduje podnebju. Namesto tega svetuje, da bi vlade morale razmišljati o ukrepih, ki so usmerjeni v preprečevanje podnebnih težav in klimatske krize. »Covid-19 mora spremeniti način, na katerega razmišljamo in delujemo. Če se to ne bo zgodilo, bomo slepo plačevali za reševanje ene krize in istočasno tonili v drugo,« zaključuje Kemfert.


Prijavi napako v članku