Ali veste, kako dolgo preživi virus Covid-19 na vašem telefonu?

Verjetno besed o trenutno najbolj “popularnem” koronavirusu Covid-19 ni potrebno izgubljati. Kljub temu pa spomnimo, da Covid-19 pada v skupino koronavirusov, ki pri ljudeh lahko ne povzročijo ničesar (okužbe sploh ne zaznamo), blagi ali resni prehlad, gripi podobno obolenje ali celo odpoved pljuč. Imunski sistem večinoma z njim opravi brez težav. Pri 20 odstotkih populacije pa Covid-19 povzroči resnejše zaplete. Okuženi najpogosteje razvijejo netipično pljučnico, odporno na vsa trenutna zdravila, okrog 2 % (številke se od vira do vira razlikujejo) jih umre.

Večina primerov virusa Covid-19 je blagih, vseeno pa je najbolj zaskrbljujoče to, da virus potuje zelo hitro. Na srečo je najboljši način za preprečevanje okužbe precej enostaven: higiena. Verjetno smo se v zadnjih tednih vsi srečali z določeno obliko navodila, priporočil in napotkov o tem, kako umivati roke, kako pravilno kašljati in kihati ter seveda, kako se izogibati ljudem, ki so bolni. Virus Covid-19 je precej drugačen od vsega, s čimer so se infektologi in epidemiologi srečevali v zadnjih 10 letih. Obnaša se mimo zakonitosti, ki so veljale pri prašičji gripi (njen povzročitelj je v nekaj letih okužil skoraj 80 milijonov ljudi) in tudi drugače, kot pri okužbah z virusi velja na splošno. Zadnja spoznanja kažejo, da je toplotno odporen (57 stopinj Celizija), obstojen na površinah, prenaša se tudi po zraku (celo preko prezračevalnih naprav) in ima neverjetno dolgo inkubacijsko dobo: 27 dni. V telo lahko vstopi celo skozi oči.

Koronavirusi na ekranih telefonov preživijo do 96 ur

Rudra Channappanavar, imunologinja, ki je preučevala koronaviruse na Univerzi Tennessee, pravi, da virus Covid-19 lahko določen čas preživi tudi na površinah, na katerih se najdejo kapljice ob zgoraj izpostavljenih pojavih – kašelj, smrkanje, kihanje … Posebej primerno za gostiteljstvo virusa je steklo – kot je steklo vašega pametnega telefona, na katerem prebirate ta članek. Koronavirusi na takšnih ekranih lahko preživijo do 96 ur, ali celo štiri dni na sobni temperaturi.

Te ocene temeljijo na podatkih, zbranih med izbruhom SARS-a leta 2003, ko je svetovna zdravstvena organizacija izvedla obsežno analizo. Oba virusa, torej SARS in Covid-19 sta genetsko gledano bratranca: oba okužita naše dihalne poti, sestavljena sta iz enojne verige genetskega materiala, ki se imenuje RNA, oba pa imata zaščitni sloj iz beljakovin. Virus, ki je bil odgovoren za izbruh SARS epidemije se imenuje SARS-CoV; novi virus pa se imenuje SARS-CoV-2.

V teoriji bi se bilo zelo enostavno okužiti z novim koronavirusom preko ekrana pametnega telefona. Če bi recimo nekdo, ki je okužen, zjutraj med prevozom v službo zakašljal ali kihnil v vaši bližini in bi te kapljice pristale na vašem telefonu, bi za okužbo bilo dovolj že to, da se s tem dotaknete nosu ali ust.

Večina se nas s telefon pogosto dotika obraza: študija raziskovalnega podjetja Dscout je ugotovila, da se v povprečju ljudje dotaknemo telefona 2.600-krat na dan. Ugotovili si tudi to, da kar 76-krat porabimo več časa za drsanje in recimo prebiranje elektronske pošte. V Avstraliji so izvedli raziskavo, v kateri so ugotovili, da se ljudje dotaknemo obraza 23-krat na uro, ali 368-krat v času, ko se zbujamo. Ta študija je sicer zajela zgolj 23 študentov, vendar vseeno: gre za precej normalno početje, katerega se v večini primerov sploh ne zavedamo in ga izvajamo popolnoma podzavestno.

Umazanija na telefonih in ostalih površinah ni nič novega. Vsi smo konstantno izpostavljeni virusom in bakterijam, ki na nas prežijo povsod – in v večini primerov ne zbolimo in nam ne morejo nič. Še vedno pa si velja zapomniti kje ti mikrobi živijo, še posebej v času množičnih okužb, gripe in prehladov. Channappanavar pravi, da če se kdo slučajno okuži z virusom Covid-19, brez, da bi bili izpostavljen komu, ki je okužen, je virus staknil preko telefona ali ostalih površin.

Večina okužbo premaga brez težav

Covid-2019 pri 80 odstotkih okuženih ne povzroča težav, je pa izjemno neprijeten. Običajne posledice okužbe so povišana telesna temperatura (38 do 39 stopinj Celzija) ter težave z dihali: napadi suhega kašlja, zaradi katerih se dušimo in komaj govorimo. Stanje traja kakšen teden, pljuča si dokončno opomorejo (do stopnje, ko lahko znova zmoremo vsaj 2 urni pohod v hribe) kakšen mesec kasneje. Zgodba se zaključi, večina tistih, ki so jo dali skozi, pa pravi, da si ponovitve izkušnje ne želi in si obljubi, da bodo za svoje zdravje od sedaj naprej bolje skrbeli.

Za približno 20 odstotkov okuženih s Covid – 19 pa se vse skupaj konča zelo drugače. Zbolijo za netipično pljučnico, odporno na vsa do sedaj uveljavljena zdravila. Potrebujejo umetno predihavanje in kljub intenzivnemu zdravljenju lahko izgubijo bitko za življenje.