Ali potrebujemo več alternativ Facebooku?

Družbena omrežja so tako kot praktično vsa tehnologija vsake toliko časa deležna kritik, ki letijo na račun negativnih vplivov, ki naj bi jih imela. Mark Zuckerberg, ustanovitelj Facebooka, trdi, da bo sproti reguliral svojo storitev, obenem pa nadgradil družbo. Naše vprašanje je, ali naj katerokoli podjetje ima takšno moč?

Prvi mož FCC-ja (“Federal Communications Commission”) Newton Minow je v svojem znamenitem govoru o vlogi televizije povedal: “Televizijska industrija ima največjo moč od vsega kar eksistira v Ameriki. To za sabo nosi nepogrešljivo dolžnost, in sicer televizija mora poskrbeti, da je njen glas poln inteligence in vodenja. V nekaj letih je ta vznemirljiva industrija zrasla od novitete do inštrumenta, ki na Američane vpliva z neverjetno močjo. Televizija bi morala državljane pripraviti na takšno družbo in vodenje, kakršnega so napovedovali časopisi in revije pred leti. Ljudje bi preko televizije morali poznati svet v katerem živijo”.

Mark Zuckerberg se kot vse kaže s tem strinja, vendar je vprašanje ali to tudi počne. Februarja je v 5.700 besed dolgem manifestu razmišljal o dvomljivi vlogi, ki jo je Facebook igral v družbenem življenju. “Gradimo svet katerega si vsi želimo?”, je zapisal. S tem se je naslonil na kritike, ki so letele na senzacionalistične novice na Facebooku ter številne afere, ki so nastale ravno zaradi “velikega F-ja”. Dodal je še, da mora biti glavni cilj Facebooka pomoč ljudem pri gledanju na svet celostno, torej ne zgolj iz ene perspektive.

Kako po vsem tem ustvariti masovni komunikacijski medij, ki bo boljši za vse nas? Leta 1961 je Minow imel jasen odgovor: “Verjamem, da največji problemi televizije izhajajo iz pomanjkanja konkurence!”. Na tej točki bi Zuckerberg verjetno nekoliko zardel, kajti Facebook temelji na koncentraciji moči v eno omrežje oz. kakor ga imenuje on “globalno skupnost”. Če Facebook v resnici promovira polarizacijo in tribalizem, Zuckerberg verjame, da se vse to da popraviti z nekaj manjšimi posegi. V prej omenjenem zapisu je prvi mož Facebooka dejal, da bodo poizkusili zmanjšati senzacionalizem družbenega omrežja, prav tako pa bodo implementirali prijeme, ki bodo poskrbeli, da bodo ljudje bolj informirani in bolj zagnani za demokracijo.

Dvoma o pozitivnih namerah Zuckerberga ni, vendar obstaja večji problem, ki ni v tem, da potrebujemo boljši Facebook, temveč enostavno moramo na družbenem omrežju preživeti manj časa. Facebook je izjemno močan, morda celo premočan, gre za podjetje vredno več kot 400 milijard dolarjev, ki srka vse naše podatke – kako se oblačimo, kaj radi jemo, kaj kupujem, kakšne navade imamo, v kaj verjamemo, praktično vse kar nam pade na pamet. Vprašanje, ali naj katerokoli podjetje premore toliko moči kot ga ima Facebook, je ravno zato ključno.

Facebookove alternative so v preteklosti že bile predstavljene javnosti. Spletna stran Gather, platforma Diaspora, ki daje uporabnikom možnost druženja brez nepotrebnega deljenja podatkov, potem Parlio (katerega si trenutno lasti Quora), ki temelji na idejah civilnosti in raznolikosti in še mnogo drugih podobnih orodij bi lahko našteli. Kljub temu pa še vedno obstaja prostor za več alternativ, ki bi lahko stale “proti” Facebookovem enormnem dosegu in vpliva. Na tak način bi družba bila deležna večje konstruktivne kvalitete družbenih medijev, s tem pa bi celoten način mišljenja uporabnikov postal drugačen.

Ko je govora o Facebookovih alternativah, pogosto slišimo besedo nišne alternative in ravno to naj bi bilo tisto kar potrebujemo. Strokovnjaki so si skladni, saj trdijo, da je Facebook močnejši kot kdajkoli prej in ta moč se bo samo še povečevala. Vsi ti načrti o internetu v “off-line” koncih sveta bi lahko vodili v popolno dominacijo Facebooka. Ljudi pa je po drugi strani potrebno spomniti, da obstajajo tudi druge opcije, ki so možne in celo nujne. Facebook ni slaba stvar, vendar je za normalno, demokratično delovanje družbe potrebno pogledat širše, pogledati na stvari iz različnih zornih kotov. Upamo lahko, da bo Zuckerberg držal svoje obljube in nadgradil obstoječo družbo, hkrati pa si želimo, da to naredi na karseda človeku prijazen način.