Aktivno ali pasivno investiranje?

Če ste bili kadarkoli udeleženi v pogovoru o tem, kaj je bolje ali aktivno investirati z veliko vmesnimi posegi in časa ter znanja ali biti raje pasiven investitor dolgoročno, ki samo tu in tam poseže v svoje investicije, potem zagotovo veste, da je dilema velika.

Pasivno investiranje je med večino povprečnih investitorjev veliko bolj priljubljeno, med upravljalci premoženja pa je seveda ravno obratno, ti stavijo izključno na aktivno investiranje in upravljanje premoženja.

Aktivno upravljanje opravlja profesionalen upravljalec sredstev, ki skuša s svojim izborom in odločitvami premagati indeks, kateremu sledi!

Aktivno investiranje mora tako nujno opravljati nekdo, ki se s tem profesionalno ukvarja, saj zahteva veliko časa, analiz, znanja in hitrega sprejemanja odločitev. Ravno obratno – pasivno vlaganje – zahteva veliko manj časa, tudi manj nakupov in prodaj in večjo razpršitev (pasivni vlagatelji recimo raje izbirajo vlaganje v sklade kot pa direktno v posamezne delnice).

Pasivno investiranje v večini pomeni, da vložite sredstva razpršeno med več investicij (skladi) z namenom, da sledite dolgoročni rasti določenega indeksa.

Dejstvo je, da sta lahko oba načina investiranja zelo koristna, če seveda opravljate oboje s primernim znanjem. A statistika vseeno pravi, da so pasivne naložbe v zadnjih letih pridobile več kapitala kot aktivna upravljanja s sredstvi, prav tako so v določenih obdobjih na trgu pasivni vlagatelji lahko naredili celo višji donos kot tisti, ki so imeli aktivno upravljan portfelj.

V zadnjih nekaj desetletjih beležimo trend pasivnega investiranja z vlaganjem v tako imenovane ETF sklade, ki sledijo določenim indeksom, surovinam ali drugim oblikam investicij. Vlagatelji tako raje pobirajo ˝povprečne˝ donose, kot da bi skušali z individualno izbiro delnic premagati indeks. Kaj je torej bolje?

Aktivno investiranje – prednosti in slabosti?

Aktivno investiranje oziroma vlaganje denarja potrebuje profesionalnega upravljalca sredstev, ki upravlja s portfeljem. Glavni cilj upravljalca je, da poskuša preseči povprečne donose na borzi (da preseže indeks, ki mu je hkrati tudi ˝benchmark˝) in v celoti izkoristiti kratkoročna nihanja in večje premike na trgih v eno ali drugo smer.

Aktivno investiranje tako zahteva veliko znanja, poglobljenih analiz, izkušenj, potrpežljivosti in discipline ter sposobnost hitrega sprejemanja odločitev. Upravitelj portfelja lahko deluje samostojno ali z večjo ekipo. V vsakem primeru mora vsak dan med seboj primerjati različne podatke, spremljati gibanja na trgih in se odločati, kdaj se bodo trendi spremenili in se k temu potem tudi aktivno prilagoditi.

Glavni ključ pri aktivnem upravljanju je zaupanje, da bo tisti, ki upravlja, pravočasno reagiral na spremembe na trgu in jih obrnil v korist investitorjem. Za uspešno aktivno upravljanje naložb je potrebno imeti večkrat prav kot pa narobe.

Prednosti aktivnega investiranja:

• Priložnost, da premagate in presežete donose, ki jih sicer v povprečju nudijo finančni trgi.
• Fleksibilnost – pri aktivnem upravljanju ste lahko zelo prosti pri izbiri naložb in kombinaciji le teh.
• Obvladovanje tveganj – aktivni upravljalci lahko ob nenadnih padcih na trgih zmanjšajo potencialne izgube z aktivnim upravljanjem s tveganji (˝hedge˝ pozicije, itn…).

Slabosti aktivnega investiranja:

• Uspešnost je odvisna od ene osebe – spretnost upravitelja premoženja je ključna; če je aktivno upravljanje izvedeno slabo, je veliko slabše, kot če bi investirali pasivno.
• Višji stroški – praviloma je vsako aktivno upravljanje premoženja povezano z višjimi stroški – upravljalska provizija, provizija za uspešnost itn.).
• Tveganje ključne osebe – v aktivnem upravljanju ste konkretno odvisni od upravljanja ene same osebe.
• Aktivno upravljanje zahteva veliko časa.

Pasivno investiranje – prednosti in slabosti!

Če tudi vi sodite med bolj pasivne vlagatelje, potem je velika verjetnost, da vlagate bolj dolgoročno. Za pasivno vlaganje je značilno, da se omejujejo nakupi in prodaje – se izvajajo redkeje kot pri aktivnem upravljanju – kar seveda pomeni, da je omenjen način stroškovno zagotovo bolj učinkovit način vlaganja.

Glavna strategija pasivnih investitorjev je tako imenovani ˝buy and hold˝, torej kupi in dolgoročno drži. V tej miselni naravnanosti bi se investitorji morali upreti skušnjavam, da bi reagirali na kratkoročne padce na trgih ali da bi morali vseskozi predvidevati, kaj bo v naslednjih dneh naredila borza.

˝Nizkocenovni indeksni sklad je najbolj primerna delniška oblika investiranja za veliko večino investitorjev.˝ Warren Buffet

Praktični primeri pasivnega investiranja so investicije v vzajemne ali ETF sklade (indeksne sklade), ki sledijo nekemu določenemu indeksu – recimo za primer delniški indeks S&P 500. Namreč, ko se zamenja sestava podjetij v samem indeksu, vlagatelju ni potrebni nič reagirati z nakupi in prodajami (učinkovit stroškovni in davčni pristop), vseeno pa vlagatelj participira pri spremembah.

Tudi posegi so pri pasivnem investitorju omejeni na pol leta ali celo leto dni, ko se opravi pregled portfelja in se po potrebi balansira – se poreže dobiček na zmagovalcih in se dokupi poražence. Nekateri investitorji – zaradi davčnih ugodnosti – omenjene posege na portfelj delajo šele po 5-ih letih od prvega nakupa investicij.

Prednosti pasivnega investiranja:

• Točno veste, v kaj ste investirali – vsi skladi in indeksi imajo javno objavljene podatke.
• Donosi, ki sledijo indeksu – malo verjetno je, da bi pasivni sklad naredil nižji donos od indeksa, kateremu sledi.
• Nizki stroški – provizije za upravljanje so lahko v nekaterih ETF skladih tudi do 10-krat ali več nižje od stroškov aktivnega upravljanja ali vzajemnih skladov.
• Hiter in enostaven dostop – za pasivno investiranje potrebujete trgovalni račun na borzi in seveda znanje, v katere pasivne investicije boste investirali.
• Ni tveganja ključnega človeka – za vodenje pasivnih skladov vedno skrbi večja ekipa.
• Minimalna investicija časa.

Slabosti pasivnega investiranja:

• Brez vašega vpliva – odločitve o tem, kam bo določeni sklad ali indeks investiral svoja sredstva, ne morete sprejemati sami, lahko samo odločate o tem, kako si naredite izbor investicij (skladov), ne pa tudi, v kaj naj ti skladi vlagajo.
• Brez aktivne asistence – ko trgi preidejo v kratkoročna večja nihanja, je lahko dober upravljalec sredstev – če seveda zna dobro upravljati s tveganji – ˝zlata vreden˝, saj lahko spremeni tveganja v priložnosti.
• Zamudite priložnost, da bi naredili višji donos, kot ga v povprečju zmore trg ali indeksi.

Pasivno in aktivno vlaganje v središču webinarja FB LIVE

7. februarja sta za okroglo mizo sedla finančna strokovnjaka Špela Dugar in Matjaž Štamulak in finančno javnost podučila o prednostih in slabostih obeh vrst investiranja. Vsi, tudi zamudniki, ste vabljeni, da si ogledate posnetek webinarja in izluščite najbolj koristne nasvete za vašo finančno zgodbo.

Kaj je torej bolje za povprečnega vlagatelja?

Kot lahko vidimo, imata tako aktivno kot tudi pasivno investiranje svoje prednosti in slabosti. Še preden se posvetimo odgovoru, kaj bi bilo za povprečnega vlagatelja na dolgi rok najbolje storiti, je najbolj ključna predvsem osnovna razpršitev premoženja.

Zgodovinski dokazi gibanja različnih finančnih in nefinančnih instrumentov namreč dokazujeta, da so v razpršitvi investicij najbolj pomembne alokacije – torej odstotki razdelitve premoženja med manj tveganje, srednje tvegane in najbolj tvegane investicije. Strateško namreč pri pasivnem investiranju tega ne spreminjamo veliko tekom let investiranja, ker sta strategija vlaganja in primerna razpršitev narejeni za točno določeni finančni cilj v prihodnosti.

Lahko pa seveda z aktivnimi posegi – takrat, ko finančni trgi to ponudijo – seveda dodatno reagiramo in takrat, ko smo v ekstremih, balansiramo tudi neki dolgoročni, bolj pasivni portfelj. Dokazano je, da je tako najboljša kombinacija obeh načinov investiranja – pasivno dolgoročno z aktivnimi posegi takrat, ko je to res potrebno.

Ne glede na to, da je pasivno vlaganje v zadnjih letih doživelo eksponentno rast, lahko vidimo, da resnično dobri aktivni upravljalci še vedno presegajo povprečne donose indeksov. Glede na trenutno okolje investiranja – tako monetarno kot geopolitično – je vsekakor najbolje ubrati hibridni pristop, da torej iz obeh načinov investiranja vzamete najboljše.

Praktično to pomeni, da imate sredstva razdeljena (nekaj v aktivnem upravljanju in del investirano pasivno) ali pa da na svojem pasivnem računu reagirate aktivno, takrat, ko je to potrebno. V vsakem primeru bo kombinacija obeh načinov najboljše zagotovilo za dobre donose v prihodnosti.

Finančni portal – vozlišče dobrih nasvetov in pomoči

Na začetku nove finančne poti niste sami. Bralci Računalniških novic imate na voljo brezplačni 14-dnevni dostop do Finančnega portala, kjer vam bodo finančni strokovnjaki svetovali glede osnovnih pravil investiranja, zakonitosti trgov in aktualnih trendov. Iz prve roke boste dobili poglobljen pregled dogajanja na finančnih in kripto trgih, svoja vprašanja in ideje pa boste strokovnjakom lahko posredovali kar v živo.

Več podrobnosti na https://neodvisnost.si/financni-portal-registracija.

Avtor: Matjaž Štamulak, neodvisni finančni svetovalec, www.neodvisnost.si