Deljena mnenja GZS do Direktive o računalniško izvedenih izumih

GZS ni uspelo doseči enotnega mnenja o Direktivi o računalniško izvedenih izumih.

Na petkovem srečanju UO ZIT so zagovorniki in nasprotniki direktive predložili svoje argumente, vendar zaradi notranjih nasprotij med člani UO ZIT, tudi po sedmih mesecih razpravljanja o smiselnosti direktive v dosedanji obliki, GZS ni dosegla enotnega stališča. Kljub argumentom Iniciative programski patenti, ki je z raziskavo ugotovila, da med 257 podjetji, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo in so člani GZS, direktivi v dosedanji obliki nasprotuje kar 80 odstotkov vprašanih, so bila mnenja članov UO ZIT razdeljena na polovico.

Prav tako so na srečanju bili preslišani glasovi več kot 120 podjetij in 260 posameznikov, ki so v desetih dneh eReferenduma na www.patenti.si javno izrazili svoje nestrinjanje z vsebino trenutnega predloga direktive.

Majhnim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo z informacijsko tehnologijo, bi sprejetje direktive v dosedanji obliki močno omejilo konkurenčno moč, zaradi patentiranja bi se lahko povečali stroški razvoja tudi do 30 odstotkov, povečalo bi se število tožb, zmanjšalo število računalniških programov na trgu ter ustvarilo nepotrebne stroške patentiranja, ki bi jih na koncu plačali potrošniki.

Predloženi argumenti Iniciative programski patenti so razdelili člane UO ZIT na dva dela, ki tako niso povsem prepričani o (ne)smiselnosti sprejetja direktive v dosedanji obliki.

Zagovorniki trenutne oblike direktive še vedno niso enotni, saj nekateri trdijo, da direktiva ne bo omogočila patentiranja programskih rešitev, drugi pa, da si želijo take patente in zato podpirajo trenutno besedilo.

Andrej Vizjak, minister za gospodarstvo, je po srečanju izjavil, da vidi potrebo po direktivi, ki pa mora biti usklajena s potrebami gospodarstva, zato se tudi sam zavzema za sprejem ustreznih amandmajev.

Po sedmih mesecih razprav GZS ni še vedno preverila mnenja lastnega članstva, na katerega bi se lahko ob pomanjkanju raziskav iz tega področja oprla in tako s svojim reprezentativnim stališčem olajšala tudi odločitev našim evropskim poslancem pri glasovanju v Strasbourgu.

Iniciativa programski patenti kljub neodločnosti GZS poziva vseh sedem slovenskih evroposlancev, da se 5. in 6. julija udeležijo glasovanja v Strasbourgu ter glasujejo za amandmaje, ki bi izboljšali dosedanjo obliko Direktive o programsko izvedenih izumih in jo naredili primerno za vse potrošnike in razvijalce programske opreme.