Pregled uporabe GPU enot za matematične izračune
nVidia Tesla serija grafičnih kartic. |
Uporaba grafičnih procesnih enot (GPU) za splošno računanje sega že v leto 1978, glavni razcvet pa področje doživlja v zadnjih letih s prihodom naprednih grafičnih procesnih enot. Potencial tega področja so uvideli tudi sami snovalci grafičnih rešitev zato so začeli na njem aktivno sodelovati z raziskovalnim delom, pisanjem programskih jezikov in vmesnikov za delo z grafično procesnimi enotami. Pripravili so tudi primere uporabe in vodnikov za uporabo grafično procesnih enot. Povezala pa se je tudi spletna skupnost, ki v sklopu projekta uporabe grafično procesnih enot za splošno-namensko računanje GPGPU.org skrbijo za objavo svežih novic s tega področja, zbirko orodij, vodičev in primerov uporabe, ter sooblikujejo podobo spletnega foruma s pomočjo za uporabnike. Z oznako splošno-namensko računanje na grafičnih procesnih enotah ali krajše GPGPU označujemo tehniko uporabe grafičnih procesnih enot (GPU) za izvajanje splošnih računskih operacij in algoritmov, ki se tradicionalno rešujejo z uporabo osrednje procesne enote (CPU). Še posebej je tak pristop zanimiv za področja, kjer je intenzivnost računanja velika (simulacije, numerični algoritmi) ter je mogoče podatke obdelovati paralelno.. Uporaba takšne tehnike je postala možna šele z razvojem programskih vmesnikov, s katerimi lahko rokujemo z grafično kartico, ter skokovitim razvojem arhitektur grafičnih procesnih enot, ki sedaj poleg osnovnega prikaza omogočajo tudi napredno računanje 3D scen. Med glavnimi lastnostmi novodobnih grafičnih kartic pa lahko izpostavimo višje frekvence delovanja, poenoteno grafično arhitekturo (s katero so uvedli univerzalni cevovodi za obdelavo podatkov), ter višja stopnja natančnosti računanja (32-bitna natančnost operacij s plavajočo vejico). Smiselnost uporabe grafične procesne enote za računanje je ob izpolnjenih določenih pogojih zelo velika, še posebej če upoštevamo dejstvo, da so grafično procesne enote že v osnovi namenjene paralelni obdelavi velike količine podatkov ter da imajo precejšnjo računsko moč. V določenih operacijah je lahko namreč grafična procesna enota tudi do 100-krat zmogljivejša od trenutno najzmogljivejših osrednjih procesnih enot.
V prihodnje bomo, če bo s strani bralcev zanimanje, objavili še več prispevkov, ki bodo natančneje obdelali GPGPU tematiko.
Prijavi napako v članku