Starše bi moralo biti strah Facebookovih aplikacij za otroke

Ali zaupate Facebooku, da skrbi za vaše otroke? To je namreč vprašanje, ki ga postavlja največje družbeno omrežje na svetu ob izidu prve aplikacije za otroke – Messenger Kids. Gre za “pomanjšano verzijo” Facebookove aplikacije Messenger (ki je tako kot Facebook namenjena zgolj uporabnikov starejšim od 13 let). S prihodom aplikacije Messenger Kids je Facebook postal prvi izmed tehnoloških gigantov v branži, ki je ustvaril aplikacijo posebej za otroke do 13. leta starosti.

Facebookova poteza je po eni strani sicer razumljiva, kajti aplikacije kot je Messenger najdemo na vsakem koraku in zakaj otroke prikrajšati za svojo? Morda bi lahko aplikacija celo pomagala staršem pri “digitalni vzgoji” svojih otrok.

Na drugi strani moramo pogledati tudi z zornega kota tržnega deleža, kajti mladostniki in otroci vse več uporabljajo konkurenčne aplikacije kot so Snapchat, Twitter in Kik, medtem ko Facebook na tak način gubi pomembno skupino uporabnikov. Z aplikacijo Messenger Kids bi lahko Facebook pritegnil tudi mlajše občinstvo.

Meesenger Kids je kot vse kaže odgovor na vse glasnejše zaskrbljene glasove ljudi – med drugim tudi zgodnjih Facebookovij investitorjev in soustanoviteljev – okrog moči, ki jo Facebook ima pri manipulaciji uporabnikov. V kontroverznih eksperimentih so dokazali, da lahko uporaba Facebooka vpliva na človeško počutje, ali celo odločitev glede voljenje, s spremembo in prilagajanjem časovnice uporabnikov. Verjetno poznate primer iz zdanjih ameriških volitev, ko je Facebook priznal, da so ruske vsebine dosegle 126 milijonov uporabnikov Facebooka, kar je zgolj dodaten dokaz, kako ranljiva je platforma.

Prav tako vam je verjetno znan zgodba okrog lažnih novic kajne? Facebook je pred kratkim sprejel odločitev, da bo uporabnikov prikazoval manj novic in objav s strani raznih podjetij in več vsebine prijateljev. Z novo aplikacijo Messenger Kids, ki je namenjena sporočilom in videopogovorm s prijatelji, katere potrdijo starši, Facebook ustvarja “varno” okolje za otroke. Poleg tega aplikacija omogoča nekaj drugih, zabavnih lastnosti kot so digitalne nalepke in animirane maske.

Vprašanje za milijon dolarjev se glasi, ali si želim, da moj otrok uporablja Messenger Kids? Odgov je enak kot stanje razmerja ne nekaterih profilih na Facebooku: zapleteno (it’s complicated). Po eni strani je dobro, da imajo otroci možnost, da postopoma odraščajo s socialnimi aplikacijami, vendar ni nujno, da je ravno Facebok glavni učitelj.

Otroci in aplikacije

Dolgo časa so se največja družbena omrežja izogibala zakonom tako, da so enostavno prepovedala prijavo vsem, ki so mlajši od 13 let. COPPA (“Children’s Online Privacy Protection Rule”) je poseben zakon, ki omejuje način, na katerega podjetja zbirajo, uporabljajo in delijo spletne podatke ter daje nadzor v roke staršev. Kljub temu pa se zdi, da COPPA ni najbolj učinkovit. Trije od petih staršev, ki so sodelovali v lanskoletni Facebookovi raziskavi, pravijo, da njihov otrok, ki je mlajši od 13 let, uporablja sporočilne aplikacije, družbena omrežja ali oboje. Če k temu prištejemo še tiste bolj zvite otroke lahko ugotovimo, da je številka v realnost še precej večja.

Dizajn aplikacije Messenger Kids temelji na nadzoru staršev, ki vsak nov kontakt in pomembnejšo potezo otrok na aplikaciji morajo potrditi preko svojega Facebook računa. Kljub temu pa ima aplikacija nekaj tipičnih “odraslih” lastnosti, ki jih vsebuje tudi vsem poznani Messenger. Recimo vseskozi lahko spremljamo, ali je oseba dosegljiva oz. koliko časa je minilo od časa, ko je bila zadnjič aktivna. V aplikaciji prav tako vidimo, ali je oseba, kateri smo poslali sporočilo to odprla in če je sporočilo bilo poslano pred kratkim, potem vidimo še, kdaj je bilo sporočilo odprto.

Tovrstni podatki lahko že pri odraslih povzročijo nestrpnost, kaj šele ptri otrocih, ki nimajo izkušenj z uporabo takšnih aplikacij. Gre v bistvu za navajanje otrok na “nenehno dosegljivost” in Tristan Harris, bivši dizajni etik pri Googlu, ki je soustanovil in sedaj vodi Center for Humane Technology, pravi: “To je isto kot bi Coca-Cola sedaj izumila brezalkoholno pijačo za troke. Še vedno mora prodajati sladkor in obenem ne more biti pristno zaskrbljena glede dobrega počutja in zdravja otrok”.

Kaj pravi stroka?

Raziskovalci na Univerzi v San Diegu in Univerzi Florida State ugotavljajo, da otroci in mladostniki, ki več časa preživijo na družbenih omrežjih, pogosteje postajajo depresivni. Poleg tega ugotavljajo, da je stopnja samomorilnosti in depresije, ki vse od leta 2010 raste, povezana z rastjo uporabe pametnih telefonov med mladimi.

Te ugotovitve in tudi nekatere druge so zbudile strokovnjake s področja zdravstva in izobraževanja. 19 skupin in skoraj 100 posameznikov (med njimi tudi Harris), je januarja podpisalo listino, kjer prosijo Facebook, da ustavi uporabo aplikacije Messenger Kids. “Spodbujanje otrok, da svoja prijateljstva prenašajo v “on-line” svet, lahko močno vpliva na zapostavljanje “face-to-face” interakcij, ki hkrati igra ključno vlogo pri gradnji zdravih, razvojnih sposobnosti, med katerimi lahko najdemo branje, človeška čustva in interakcija s fizičnim svetom”, piše skupina.

Larry Rosen, profesorica psihologije in avtorica knjige The Distracted Mind: Ancient Brains in a High-Tech World, pravi, da otroci, ki uporabljajo Messenger Kids, še razvijajo komunikacijske sposobnosti (verbalne in neverbalne), razumevanje telesnih gesti itd. “Skrbi me, da otrok dajemo nekaj, kar ne potrebujejo”, še dodaja.