Padec titana – Opis Titanfall 2

Spet je tukaj jesen in s tem izid velikih streljačin, namenjenih masovnem občinstvu. Letos se za prestol potegujejo kar tri – ne le Battlefield in Call of Duty, kot smo navajeni, ampak tudi Titanfall 2.

Original je bil kar lepo presenečenje in zabaven naslov, v katerem si igral kot futurističen vojak, ki je tudi pilot ogromnih robotov – Titanov. V dokaj odprtih mapih smo zelo hitro tekali po strehah in stenah stavb ter se streljali z drugimi igralci. Slej kot prej smo odklenili dostop do prej omenjenih Titanov, ki smo jih priklicali z neba. Nato smo lahko vstopili v robota in akcijo nadaljevali. Igra je bila zabavna, dinamična in spektakularna, saj je bilo čudovito videti akcijo med piloti in roboti medtem ko drviš in tekaš po mapi.

Na žalost pa je igra bila tudi precej plitka in po parih urah igranja je želja po nadaljnjem igranju izpuhtela. Bila je enostavna, lahka igra, ki ni zahtevala veliko časa da jo popolnoma osvojiš. Prav tako pa ni bilo veliko opreme ali orožja za odkleniti, kar pomeni, da igra tudi tako ni pritegnila. Enoigralske vsebine pa sploh ni imela. Zato je kljub dobri prodaji hitro umrla, sploh na PC-ju. Žal se bo podobna usoda zgodila tudi nadaljevanju, vsaj vse kaže na to. Tri dni po izidu, Titanfall 2 na PC-ju igra nekje deset tisoč ljudi, kar je izjemno malo. Tudi na konzolah ni nič boljše, vsaj po pričanju ljudi. Za primerjavo, Battlefield 1 ima kar 130.000 trenutnih igralcev. Kaj je torej problem tokrat?

No, moram reči, da so popravili zamere izvirnika. Dodali so enoigralsko kampanjo, več opreme in nadgradenj, veliko različnih vrst titanov, načinov igranja, map in tako naprej. Igra je bolj zloščena in boljše uravnotežena kar se tiče dinamike igranje med piloti in titani. Na prvi pogled deluje kot korak naprej v vsakem pogledu, ampak vseeno se počutim kot da sem v nadaljevanju manj užival kot v prvencu.

Za to so odgovorne druge, manj zaželjene spremembe. Zdaj precej hitreje umreš, torej če te nekdo opazi, si bolj kot ne mrtev. To je popolnoma skregano z dizajnom igre, v kateri se moraš hitro premikati po mapi in skakati po stenah in strehah. Boljša taktika je, da tega na počneš, saj te ne bodo opazili in ne boš umrl. V takšnih igrah je veliko bolj zanimivo, ko se igralca zapleteta v dinamičen boj, sedaj pa pač umreš v sekundi, podobno kot v Call of Duty naslovih. Osebno ne maram tako imenovanih “twitch shooterjev”, torej strelskih iger, v katerih moraš imeti hitro reakcijo, da ne umreš. Raje se zapletam v zabavne boje z igralci, recimo igre tipa Quake in nedavni Overwatch. Če ste takšen tip igralca, potem lahko seveda ignorirate ta minus.

Druga težava je oblikovanje samih map. Veliko map ima odprta polja in daljše sekcije, kjer si popolnoma na odprtem. Torej ne uporablja sistema premikanja, kar pomeni veliko dolgočasnega teka sem in tja po mapi, ter še več umiranja, saj si na odprtem. Razumem, da mora biti nekaj odprtega terena zaradi titanov, ampak se mi zdi, da so mape v originalu bile boljše. Od devetih map, kot jih ima Titanfall 2, mi je zelo všeč le ena.

Tretji problem je majhno število igralcev, zaradi katerega trpi matchmaking. Za večina igralnih načinov nisem našel soigralcev oziroma sem moral zelo dolgo čakati. Ljudje igrajo le deathmatch in attrition (zavzemanje točk), ostale načina pa je po navadi igralo nekje med 20 in 100 ljudi v mojem območju.

Zaradi teh treh problemov je užitek igranja, vsaj v mojem primeru, precej manjši. Igra ima veliko odličnih stvari, kot samo premikanje (dvojni skok, hiter tek po stenah, drsanje po tleh), super občutek orožij, dober videz in zvok, veliko različne opreme in možnih stilov igranja – ampak se vseeno ne vidim, da bi igral igro več kot pa nekaj ur, razen če spremenijo mojo prvo zamero (hitro umiranje) in dodajo par dobro dizajniranih map (ves DLC bo zastonj). Vendar dvomim, da bo imela igra dolgo življenja, saj če v tednu ko je izšlo igra tako zelo malo ljudi, me skrbi, kakšna bo situacija čez nekaj tednov. Verjetno je za to najbolj kriv datum izida, ki je med Call of Dutyjem, Battlefield 1 in Skyrim Remastered, torej med tremi najbolj popularnimi franšizami. Slaba odločitev, EA.

Kaj pa enoigralski način? Moram reči, da je kar dober. Na žalost je dolg le nekje 4-5 ur, torej je izjemno kratek, ampak ima veliko dobrih trenutkov. Hitrost in premikanje pride tukaj bolj do izraza, saj so enoigralske stopnje dobro dizajnirane in imajo pogoste platformske sekcije. Veliko stopenj tudi vnese novosti, recimo preklapljanje med sedanjostjo in preteklostjo, bojevanje s šefi ali pa arene, ki se dinamično spreminjajo. Zgodba je precej pozabljiva in tipično militaristična, razen interakcij s svojim Titanom. V enoigralskem načinu imaš namreč le enega, ki govori in ima osebnost. Včasih ti igra ponudi dve opciji dialoga, kar je dobra ideja, ki pa na žalost ostane neizkoriščena in bi bilo enako, če bi namesto izbir bil normalen dialog.

Torej, Titanfall 2. Igra ima veliko zabavnih in dobrih stvari, vendar so nekatere odločitve popolnoma skregano z dizajnom igre, kar meni osebno pusti ogromen minus. Razumem, da te stvari ne bodo motile vseh, in želim si, da bi bila igra bolj uspešna. Zato jo kar kupiti, če ste eden izmed tistih, ki uživate v “twitch shooterjih” in bi radi nekaj novega ter zabavnega.

Ocena: 70/100

Plus:

• zabavno, hitro premikanje

• dinamični spopadi s titani

• spektakularnost

• dober enoigralski način…

Minus:

• … ki pa je na žalost zelo kratek

• slabo dizajnirane mape

• prehitra smrt

• malo igralcev, zaradi česa trpi matchmaking