Tudi umetna inteligenca občasno potrebuje počitek
Kadarkoli omenimo umetno inteligenco, omenimo predvsem hitrost njenega učenja, hitrost reševanja različnih nalog in posnemanje človeških možganov, a v obliki računalniškega programa. Medtem ko morajo ljudje občasno počivati in spati, da bi si njihovi možgani lahko spočili in obdelali vse informacije, s katerimi se srečujemo vsak dan, strojem ni treba spati. A strokovnjaki nacionalnega laboratorija Los Alamos so dokazali, da temu v praksi vendarle ni tako.
Strokovnjaki ameriškega nacionalnega laboratorija Los Alamos so namreč odkrili, da umetna inteligenca, ki so jo zasnovali tako, da posnema način delovanja človeških možganov, potrebuje tudi počitek in spanje, enako kot ljudje. Znanstveniki so dejansko opazili, da nevronske mreže, ki sestavljajo umetno inteligenco, po “počitku” delujejo bolje, kot to počnejo človeški možgani po spanju. Umetna inteligenca namreč po dolgem obdobju nenadzorovanega učenja postane nestabilna, medtem ko poskuša določiti predmete brez prejšnjega primera, s katerim bi jih primerjala. Toda potem, ko so umetno inteligenco zaustavili ali spravili v stanje, podobno človeškim sanjam, se je stabilizirala.
Razlog, da umetna inteligenca potrebuje “spanje”, je ravno v tem, da je ta zasnovana po vzoru človeških možganov – tako njihovih prednosti kot tudi slabosti. Nestabilnost sistema pa se pojavi šele, ko poskušamo uporabljati biološko realistične, nevromorfne procesorje ali ko skušamo razumeti samo biologijo. Večina sistemov strojnega učenja, poglobljenega učenja in umetne inteligence se ne bo nikoli srečala s takšnimi težavami, zato so skrbi odveč.
Prijavi napako v članku