Novi AMD MI430X je najhitrejši FP64 grafični pospeševalnik doslej

Podjetje AMD je z objavo tehničnih podatkov za novo serijo Instinct MI400 pritegnilo precej pozornosti. Predstavljeni sta bili namreč dve ključni grafični enoti, zgrajeni na arhitekturi CDNA 5, pri čemer obe prinašata izjemnih 432 GB najhitrejšega pomnilnika HBM4 ter nadaljnjo podporo za odprtokodno programsko opremo ROCm. Čeprav si delita osnovne specifikacije pomnilnika, sta napravi namenjeni popolnoma različnim področjem uporabe.

Instinct MI455X je glavni adut podjetja AMD za prevlado v podatkovnih centrih za umetno inteligenco. Namenjen je poganjanju in trenju najzahtevnejših jezikovnih modelov. Po navedbah proizvajalca ta pospeševalnik dosega do 34-krat večjo prepustnost »žetonov« v primerjavi s starejšim MI355X, in to pri kar 18-krat nižjih stroških. MI455X bo deloval tudi znotraj novega sistemskega ogrodja Helios, ki v eno strežniško ohišje združuje 72 grafičnih enot MI455X in 18 procesorjev EPYC šeste generacije. Ker trg zahteva čim hitrejše rešitve za formate z nižjo natančnostjo (FP4 in FP8), bo AMD prav ta model poslal na trg prvi. Med interesenti so velika imena, kot so Ministrstvo za energijo ZDA, Oracle, britanska vlada ter podjetje Anthropic.

Po drugi strani pa model MI430X cilja na popolnoma drugačne kupce. Z njim AMD nagovarja znanstvene raziskovalce, nacionalne laboratorije in državne ustanove, ki pri svojih izračunih potrebujejo popolno matematično natančnost na ravni strojne opreme (FP64). Po zmogljivostih na tem področju MI430X prekaša tako model MI455X kot tudi konkurenco z arhitekturo Rubin podjetja Nvidia.

Čeprav gre za izjemno zmogljivo kartico »na papirju«, bodo morali raziskovalci nanjo še dolgo čakati. AMD je jasno nakazal, da imajo komercialni podatkovni centri z umetno inteligenco prednost, zato so prve dobave pospeševalnika MI430X načrtovane šele za začetek leta 2027. Vprašanje ostaja, ali se bodo potrebe trga do takrat spremenile in kako uspešno bo AMD do takrat zadržal konkurenco. Kljub temu podjetje zatrjuje, da prihodnost zahteva specializirane rešitve za vsak tip infrastrukture, in sicer od masovne umetne inteligence do visokonatančnega znanstvenega računanja.