Ali hekerski aktivizem še živi?

Internetni aktivizem oziroma z eno besedo »Hacktivisem« je močno v zatonu. Po poročanju agencije IBM je scena hacktivizma od leta 2015 močno v zatonu, saj je bil zaznan kar 95 % upad aktivističnih napadov hekerjev. Slednji napadi so danes prišli na normalno raven, v letu 2017 so jih namreč zaznali zgolj pet v letu 2018 pa zgolj dva. V letošnjem letu še nismo bili priča aktivističnemu napadu hekerjev. Po večini lahko razloge za to poiščemo v nekakšnem izmrtju sila popularne hekerske skupine Anonymous, ki so jih konkretno zajezili nacionalni organi pregona. Njihova vloga spletnega aktivizma je bila z naskokom najvišja v primerjavi z vsemi ostalimi kolektivi. Odgovorni so bili namreč za kar 45 % vseh hekerskih napadov. Njihov kolektiv je bil znan po tem, da so napade izvajali načrtno z družbenimi in humanitarnimi razlogi, kasneje pa je sam odklon od njihove lastne ideologije bil tudi temeljni razlog razpada kolektiva. Ime skupine se je vse pogosteje začelo uporabljati v političnih agendah, ki smo jim bili priča v letu 2016, in slednje so odvrnile številne svoje pripadnike in člane. Spletna gibanja, kot so bile #OpKKK (izpostavili člane Kukluksklana), #OpParis (člani ISIS), #OpWhale(prepovedan kitolov) in pa #OpIcarus (napadi na spletne banke in finančne institucije) so tako predstavljala najbolj odmevne projekte hekerske skupine Anonymous.

Velik problem organizacije Anonymous so bili takoimenovani »Fake Anons«, to so bili ljudje, ki bodisi niso bili člani organizacije in so imeli svojo lastno agendo, ali pa enostavno detektivi pod krinko. Slednji so se razporedili v večje ali manjše skupine, kar je privedlo do velike zmede med preostalimi člani. Diskreditacija pomena Anonymous in pa pomanjkanje vodstva sta se v tej točki pokazala kot rak rana te spletne hekerske organizacije. »Vsak poizkus zmanjšanja števila lažnih članov se je odrazil v tem, da so skupino zapustili še tisti resni, pravi člani«, zatrjuje Camille Singleton, analitik IBMa. Poleg tega velja omeniti še neučinkovitost samih napadov, saj razen nekajurnega nedelovanja napadene spletne strani zaradi DDoS napadov, niso dosegli ničesar bistvenega. Vlamljanje v bazo podatkov serverja pa tudi ni prineslo nič pozitivnega, še huje, ob kraji podatkov so v večini primerov nastradali prav nedolžni ljudje. Zakonodaja in organi pregona so takšne napade hudo sankcionirali in sledila so številna aretiranja tako v ZDA, Angliji in Turčiji. Ob koncu pa se poraja vprašanje – je »Hacktivizem« dokončno umrl?