Test Google Pixel 9 Pro XL – po dolgem čakanju ni razočaral

Ne morem verjeti, da sem potreboval devet generacij, preden sem prvič v roke dobil Pixel telefon. Končno sem lahko preizkusil vse, kar uporabniki hvalijo že vrsto let, od pristnega Android sistema do odličnih kamer.

Prednosti	Slabosti
Zanimiva oblika in kakovostna izdelava	Visoka cena
Dobra zmogljivost	Slabša gaming zmogljivost
Svetel in barvit AMOLED zaslon
Odlične kamere
Uporabne AI funkcije
Dobra baterija

Google Pixel 9 Pro XL cena?

• Google Pixel 9 Pro XL 16GB/256GB: 1499,99 €

Prodajajo ga pri Telekomu Slovenije in v trgovinah Big Bang. Trenutno je cena različic z 256 in 512 GB prostora enaka. Različic z 1 TB in 128 GB na našem trgu nisem zasledil.

Google Pixel 9 Pro XL – zelo lep tudi v roza barvi

Nikoli še nisem videl toliko rožnate barve na enem mestu. Ne samo, da je ves telefon Google Pixel Pro XL obarvan v roza, tudi sistem je privzeto obarvan enako kot zunanjost telefona. Ne bom rekel, da mi je roza najljubša barva na telefonu, spet mi pa ni tako napačna. Po nekaj tednih me sploh ne moti, da v roki vihtim roza telefon. Tako ali tako sem že vajen uporabljati telefone vseh mogočih barv. Moj vsakodnevni spremljevalec je oranžen, pod določenim kotom in svetlobo pa celo malce rožnat. Barva ga nedvomno naredi posebnega. Koliko ljudi poznate, da ima takšen telefon? Če Google Pixel Pro XL ne boste prepoznali po barvi, ga boste pa po ogrodju/otoku s kamerami, ki je značilen za Pixel telefone.

Če vam roza ni všeč, lahko izberete še črno in porcelanasto belo.

Všeč mi je, da je otok s kamerami raztegnjen čez celotno širino telefona. Najprej zaradi bolj simetrične oblike, drugič pa, ker se ne nagiba, ko ga položim in uporabljam na ravni površini.

To je telefon brez kiča. Edini grafični element je logotip Google na hrbtni strani, ki pa ne kazi podobe. Lahko ga primerjate z iPhonom, saj imata nekaj podobnih oblikovnih potez, vendar zelo hitro prideš do zaključka, da je to lepši telefon.

Ko sem ga želel vklopiti, sem se po 15 letih moral navaditi na drugačno postavitev tipk. Gumb za vklop/izklop je na Pixel telefonih zgoraj, pod njim pa sta tipki za glasnost. Prvi teden sem ga prepogosto po pomoti izklopil, namesto da bi spremenil glasnost ali naredil zaslonsko sliko. Osmi dan pa se mi je v glavi končno premaknilo stikalo in sedaj sem mojster Pixel tipk.

Če sem sam sebe presenetil s tem, da sem hitro vzljubil videz telefona, me je Google presenetil, ko sem registriral prstni odtis. Več kot dve leti sem moral čakati, da se je vsaj en proizvajalec spomnil vgraditi ultrazvočni senzor prstnih odtisov. Nazadnje sem ga testiral pri telefonu vivo X80 Pro, kjer sem bil navdušen nad tem, kako hitro in dobro je zaznal prstne odtise, tudi ko so bili prsti mastni ali mokri. Enako dobro se odreže tudi Google Pixel 9 Pro XL. Površina za zaznavanje prstnega odtisa je velika, veliko večja kot pri optičnih čitalcih, zato ti ni treba skrbeti, ali si prst položil na pravilno mesto. Zaznavanje je takojšnje in hitrejše kot prepoznavanje obraza.

Edino, kar pogrešam, je možnost dodajanja bližnjic do aplikacij na območju registracije prstnega odtisa. In pa še globinski senzor na sprednji kameri, s katero bi telefon lahko odklenil tudi pri slabši svetlobi.

Drugače pa je začetna izkušnja skorajda popolna.

Pojdimo na naslednjo postajo – zaslon.

Svetel, hiter in barvit – vse, kar rabiš od zaslona

Zasloni so že vsaj dve leti vselej pozitivna izkušnja med testiranjem telefonov. Tudi v srednjem razredu so OLED zasloni postali stalnica. Od premijskih zaslonov pa se večinoma razlikujejo po najvišji svetilnosti in redko tudi po hitrosti osveževanja zaslona. Večinoma gre za 120 Hz, najde se pa kakšen s 144 Hz, kot na primer pri Xiaomi 14T (Pro).

Google Pixel Pro 9 XL ima 6,8-palčni OLED s tehnologijo LTPO. Z internimi orodji sem lahko opazil, da se osvežuje med 1 Hz in 120 Hz, kar je odlično za dolgoživost baterije. Nekateri proizvajalci s podobnimi zasloni omejijo osveževanje, da se ne spusti pod 10 Hz, Google ni med njimi. Tega s prostim očesom ne boste opazili, ker se zgodi samodejno in zgolj pri statični vsebini, na primer ko se ne premikate po sistemu ali na vedno vklopljenem zaslonu.

Najvišja svetilnost je 3000 kandel (nit), kar ni dovolj za podiranje rekordov, ki ga trenutno drži telefon Realme GT Neo6 SE s svetilnostjo 6000 kandel. Čeprav se Googlov telefon ne more bahati z najsvetlejšim zaslonom, je ta vseeno popolnoma dovolj svetel za uporabo kjerkoli in kadarkoli, tudi ko se bo vrnilo močno poletno sonce.

Zaslon ščiti Corning Gorilla Glass Victus 2, ločljivost ni standardna, in sicer 1344 x 2992 z gostoto pikslov 486 ppi.

Pohvalim lahko posebno funkcijo, ki svetilnost zmanjša tudi pod uradno najnižjo raven. Res je tudi, da se skriva globoko v nastavitvah in je marsikdo ne bo uporabljal. Za tiste, ki pa radi pred spanjem na telefonu še kaj opravite in s svetlobo ne želite motiti partnerja, je to lahko zelo priročno.

Kot ljubitelj iger nisem navdušen nad čipom Tensor G4

Začel sem ostro, a situacija ni tako resna.

Tensor G4 uporablja grafično jedro Mali (G715), ki – tako kot pri Mediatek procesorjih – ni priljubljeno med tistimi, ki telefon radi uporabljamo za emuliranje, še posebej Switcha in Windowsa, čeprav nam je Nintendo v zadnjem času pošteno zagodel z ukinitvijo emulatorjev Yuzu in Ryujinx. Pozabimo na to. Grafično jedro Mali ne sodeluje dobro z grafičnim programskim vmesnikom Vulkan, ki je večinoma v uporabi pri Switch in Windows emulaciji. Zaradi tega se te igre ne obnesejo.

Če ne sodite v ta 0,01 % uporabnikov, vas nima kaj skrbeti. Vse mobilne igre, ki sem jih preizkusil (Genshin Impact, Honkai: Star Rail, PUBG, Call of Duty …) so pri najvišji ločljivosti delovale odlično. Enako kot na primer pri Snapdragon 8 Gen 3, čeprav je slednji na papirju zmogljivejši. Slabši pa je pri odvajanju toplote, kar boste tudi sami opazili, če boste omenjene igre preigravali dalj časa. Pri splošni rabi, tudi če radi delate več stvari hkrati, tega ne boste občutili. Tudi če boste intenzivno fotografirali in snemali v 4K, se telefon ne pregreva. Morda bi bil rezultat drugačen, če bi bile zunanje temperature nad 30 stopinj, a v tej klimi je bilo vse optimalno.

Nekoliko presenetljivo se Google Pixel 9 Pro XL v nekaterih regijah prodaja z začetno kapaciteto pogona 128 GB, ki je za leto 2024 premalo. Če bi želel prekopirati vse podatke iz svojega telefona, bi mi zmanjkalo 100 GB. Pri nas se prodajata različici z 256 in 512 GB, zato na srečo to ni težava. Pogon je tudi počasnejši od konkurence. Uporablja tehnologijo UFS 3.1 in ne novejši standard UFS 4.0. Boste to opazili? Dvomim, ker sistem deluje zelo poskočno in optimizirano. Je pa vseeno dobro vedeti za primerjavo z drugimi.

RAM-a je dovolj (16 GB), vendar je 3 GB vedno rezerviranih za Gemini.

Baterija je zelo dobra. Resda se polni samo z močjo 37 W, kar je krepko pod povprečjem, ki so ga postavili kitajski telefoni, ampak to nadomesti z dobro avtonomijo. Brezžično s stojalom Pixel Stand se lahko polni s 23 W, z drugimi pa z močjo 12 W.

Samodejna svetilnost, 120-Hz osveževanje zaslona, brskanje po spletu, YouTube, družbena omrežja, vsaj eno uro igranja iger na dan, občasno fotografiranje … S takšno rabo mi je ob koncu dneva ostalo 30 %, mogoče še kakšen odstotek več. Čisto dovolj, da mi čez dan ni potrebno varčevati z baterijo in paziti, kaj delam s telefonom. Lahko sem pomirjen, da bom imel dovolj energije, tudi če bom enourno gaming seanso podaljšal za kakšno uro.

Pri prejšnjih Pixlih so se uporabniki pogosto pritoževali nad kakovostjo telefonskih klicev oziroma stabilnostjo signala. Google Pixel 9 Pro XL ima nov modem, Exynos 5400, ki bi to moral odpraviti. Težav nisem zasledil, tudi na bolj odročnih krajih ne, zato upam, da je ta težava sedaj odpravljena.

Google obljublja 7 let posodobitev in varnostnih popravkov.

Sedaj vem, kako izgleda Android, kot si ga je zamislil Google

Če pogledam vse telefone, ki sem jih testiral v preteklosti ali pa vsaj videl v živo, imajo Motorola, Sony in do neke mere tudi Vivo operacijski sistem, ki je najboljši približek Androidu, kot si ga je zamislil Google in je na voljo na Google Pixel 9 Pro XL. Govorim samo o podobi, funkcijah in postavitvi in ne o optimizaciji, ki je odvisna od vsakega proizvajalca.

Sistem je zelo nevtralen. Pri večini sem vajen, da je vsaka funkcija obarvana s svojo barvo, pri Pixlu pa Android deluje, kot da je čezenj dodan črno-bel filter. V primerjavi s tem vsi ostali sistemi delujejo pompozno. To ni kritika ostalim proizvajalcem in tudi ne neizpodbitno dejstvo, da ima zaradi tega Pixel 9 Pro XL najboljši Android sistem. Samsungov One UI se mi na primer zelo dopade. Je logičen, poln funkcij in enako odziven kot pri Pixlu. Je pa res, da Samsung spodbuja uporabo svojih aplikacij, poleg Googlovih, kar pomeni, da je na začetku več navlake.

Bolj kot sem brskal, hitreje sem dobival občutek domačnosti. Fasada je resda zelo drugačna, notranji prostori pa so mi zelo poznani iz drugih telefonov.

Čeprav Pixlov Android ni revolucionaren in sem morda od njega pričakoval preveč, je sistem zelo dodelan. Optimizacija je odlična in šesti čut mi govori, da bo takšna ostala do konca njegovega življenja. Na voljo so vse funkcije, katerih sem vajen v Androidu, in še kakšna več.

Ustvarjaš lahko tudi svoja ozadja z umetno inteligenco. Ne morem reči, da je rezultat vedno dober oziroma boljši od ozadij, ki so že na voljo, ampak na vsakih nekaj poskusov dobiš kar uporaben rezultat. Namesto klasičnega ozadja si lahko ustvariš tudi ozadje z različnimi emojiji (smeškoti). Do neke mere lahko spreminjaš postavitev ikon, njihove grafike in barve, ni pa še tako dodelano, kot to omogočajo namenski zaganjalniki (Niagara Launcher, Nova Launcher …). Se pa vidi, da vsi proizvajalci počasi dodajajo funkcije, ki jih uporabniki najbolj obožujejo pri zaganjalnikih.

Vedno vklopljen zaslon ima uporabno funkcijo za prepoznavanje glasbe okoli tebe, kot da bi v ozadju vedno deloval Shazam. Podobno kot pri Samsungu si lahko nastavimo Rutine (Google jim pravi Pravila), ki nam pomagajo avtomatizirati določene dejavnosti. Primer: ko pridete v službo, se vklopi tihi način, ko se povežete z Android Auto, se vklopi Spotify in podobno.

Kaj pa Googlova zloglasna umetna inteligenca Gemini?

Ta je skorajda povsod. Na marsikatero funkcijo sem po prvem tednu ali prvi uporabi pozabil, nekatere pa so celo uporabne. Iskanje z obkroževanjem (Cirle to Search), ki sem ga prvič uporabil januarja na predstavitvi Samsunga Galaxy S24 Ultra, je še vedno med najbolj uporabnimi.

AI funkcije v Galeriji zahtevajo veliko več našega časa, dostavijo pa lahko dobre rezultate. Vsako fotografijo lahko zelo hitro spremenimo v portretno, odstranjujemo predmete, ročno lahko izboljšujemo ostrino, teksture, osvetlitev, tudi perspektivo fotografije.

Ker je nemogoče, da se boste obdelave vsake fotografije lotili ročno, lahko Gemini to naredi samodejno, vendar boste bolj zadovoljni z ročnimi izboljšavami.

Pixel Studio in Pixel Screenshots sta AI aplikaciji, ki trenutno uradno nista na voljo pri nas, si ju pa lahko vseeno naložite iz tretjih trgovin in tudi normalno uporabljate. Mogoče boste morali spremeniti regijo in sistemski jezik na angleščino.

Pixel Studio je generator fotografij. Z besedilnimi pozivi ga boste usmerjali in mu povedali, kaj želite. Deluje podobno kot Midjourney in DALL-E, ki ga morda uporabljate znotraj ChatGPT-ja. Ljudi vam ne bo ustvaril, po vsej verjetnosti zaradi varnosti, da uporabniki ne bi znane osebnosti postavljali v kontroverzne situacije.

Sicer pa deluje dobro, celo bolje, kot sem pričakoval. Je pa to AI program, za katerega nisem prepričan, koliko bi ga res uporabljal. Za osebno rabo skoraj nikoli, morda za preganjanje dolgčasa, redkeje pa za službo.

Pixel Screenshots je organizator zaslonskih slik. Sliši se zelo dolgočasno, je pa lahko priročen za hitrejše iskanje prave fotografije. Če vsaj približno veš, kaj iščeš, vtipkaš ključne besede v iskalnik, aplikacija pa ti vrne najboljše rezultate. Spet ne predvidevam ravno pogoste uporabe, v nišnih scenarijih pa lahko pride prav.

Gemini lahko uporabljaš v ločeni aplikaciji, se z njo pogovarjaš kot s človeškim sogovorcem, jo prosiš za pomoč pri urejanju in pisanju besedil in podobno. Jeziki so omejeni, najbolje je z njo seveda komunicirati v angleščini. Znanje slovenščine je omejeno na nekaj fraz. Transkripcija v živo pa presenetljivo dela tudi v slovenščini – in to zelo dobro.

Google Pixel 9 Pro XL – kamere so odlične

• 50 MP glavna kamera (f/1,7), 25 mm, OIS
• 48 MP telefoto kamera (f/2,8), 113 mm, OIS, 5x optična povečava
• 48 MP ultraširoka kamera (f/1,7)
• 42 MP sprednja kamera (f/2,2)

Ne glede na to, kateri senzor sem uporabil, kdaj in kje ter koliko je bilo svetlobe, dobil sem izjemne rezultate. Najslabše se je odrezal ultraširoki senzor, pa še to zato, ker sta glavni in telefoto senzor postavila tako visoke standarde.

Podrobnosti so osupljive, še bolj pa, kako Pixel 9 Pro XL dobro zadane barve, tudi ko pogoji niso najbolj idealni. Preklopi na katerokoli povečavo do 10x in rezultati ostanejo skorajda enaki. Izguba kakovosti je res minimalna. Pri 30x povečavi so fotografije razmeroma v redu, moraš pa biti pozoren, da so pogoji za fotografiranje čim boljši.

Portreti so odlični. Zaznavanje robov je natančno, ostrina na visokem nivoju, osvetljava obraza pa je zelo človeška in brez pretiranih dinamičnih poudarkov.

Tudi ponoči boste z veseljem uporabili obe glavni kameri (ultraširoko malo manj). Senzorja lahko zajameta zadostno količino svetlobe, da so fotografije kakovostne, izostrene in z relativno malo šuma. K dobrim rezultatom veliko prispeva tudi dobra stabilizacija.

Ima pa glavni senzor težave s procesiranjem barv ponoči. IKEA, ki ima prepoznaven moder in rumen znak, je bil ponoči moder in bel, razen ko sem uporabil telefoto senzor.

Galerija

Ima tudi nekaj priročnih profilov, kot na primer »Dodaj me« (Add me), s katerim lahko poskrbiš, da so na vsaki fotografiji zajeti vsi subjekti, ki jih želite na njej imeti. Če torej nimate nobenega, ki bi lahko fotografiral celotno skupino prijateljev, vključno z vami, lahko najprej zajamete eno fotografijo, si pustite na fotografiji dovolj prostora, zajamete drugo in telefon bo magično poskrbel za združitev obeh fotografij.

Panorama, ki jo marsikdo ne uporablja, ker pogosto dobimo zmazek, je na Pixel 9 Pro XL celo uporabna. Telefon te usmerja, kako najbolje zajeti panoramsko fotografijo. Ko premikaš telefon, te s krogci opozori, kdaj se moraš za trenutek ustaviti in kdaj nadaljevati.

Profil Action Pan dobro pomaga pri fotografiranju premikajočih se subjektov, na voljo pa je tudi Pro način in 50 MP način, slednji k fotografski izkušnji prispeva še najmanj od vseh.

Nastavitve so postavljene logično, vse je dostopno le z nekaj kliki ali potegi. Skratka, gre za kamere, ki jih bo lahko uporabljal vsak.

Google Pixel 9 Pro XL – zdaj razumem direndaj okoli Pixel telefonov

Nisem pričakoval takšnega razpleta. Res sem mislil, da bo to le še en Android telefon. Zmotil sem se.

Začelo se je z videzom, ki je svojevrsten, potem z odličnim zaslonom, dodelanim in preprostim operacijskim sistemom, funkcionalnostjo samega telefona, splošno zmogljivostjo (razen pri emulaciji) in na koncu še z impresivnimi kamerami. Umetna inteligenca je bonus, ampak tudi brez nje je Google Pixel 9 Pro XL trenutno eden najboljših.