Mladi v Sloveniji se na internetu vse več srečujejo z neresničnimi informacijami

8. februarja 2022 bo potekal dan varne uporabe interneta. Letos bo posebna pozornost namenjena ozaveščanju mladih o internetnih prevarah in neresničnih vsebinah, s katerimi se lahko srečajo pri uporabi interneta. Po podatkih SURS je v 1. četrtletju 2021 bilo med prebivalci Slovenije, starimi od 16 do 74 let, 89 % takih, ki so v zadnjih 3 mesecih uporabljali internet, med mladimi (16 do 24 let) pa jih je bilo 98 %. V obeh starostnih skupinah je bil delež enak povprečju EU-27.

Sedem od desetih mladih se je na internetu srečalo z neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino

V 1. četrtletju 2021 je internetne novice, časopise ali revije bralo 66 % mladih (68 % 16–74-letnikov). 91 % jih je uporabljalo družbene medije (npr. Instagram, Snapchat, Facebook), med 16–74-letniki pa je bilo takih 64 %. Deleži omenjenih aktivnosti na internetu so bili v Sloveniji višji od povprečja EU-27.

Z neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino se je na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih srečalo 58 % 16–74-letnikov, samo med mladimi pa 69 %. Oba deleža sta bila višja od povprečja EU-27.

54 % mladih, ki so videli neresnično informacijo, je preverilo njeno resničnost, in sicer na različne načine. Največ, 45 %, jih je preverilo vire podatkov ali našlo druge informacije, npr. na drugi novičarski spletni strani ali Wikipediji. 27 % jih je uporabilo druge, neinternetne vire podatkov ali pa so o takih informacijah razpravljali z drugimi osebami, vendar ne na internetu. 24 % jih je spremljalo razpravo o resničnosti take informacije na internetu ali sodelovalo v taki razpravi. 46 % jih resničnosti ni preverilo, največkrat so to storili (31 %) zato, ker so že vnaprej vedeli, da je informacija ali njen vir nezanesljiv.

Skoraj dve tretjini mladih je seznanjenih, za kaj se uporabljajo piškotki

V 1. četrtletju so skoraj vsi mladi uporabljali internet za različne namene. 77 % jih je na internetu iskalo informacije o izdelkih ali storitvah ter 70 % nakupovalo po spletu. Pri uporabi interneta se puščajo digitalne sledi, aktivnosti pa so spremljane tudi s piškotki. 72 % jih je odgovorilo, da vedo, da piškotki omogočajo sledenje in shranjevanje nastavitev ter oblikovanje profilov z namenom, da se uporabnikom posredujejo prilagojeni oglasi ali vsebine. 30 % jih je v nastavitvah internetnih brskalnikov preprečilo namestitev piškotkov ali je omejilo njihovo število. Več kot polovica (58 %) pa jih je odgovorilo, da so zelo ali nekoliko zaskrbljeni, ker se njihove internetne aktivnosti spremljajo z namenom, da bi se jim posredovali prilagojeni oglasi. 40 % jih te skrbi ni imelo.

Več kot tretjina mladih ni izvedla nobene aktivnosti za varovanje osebnih podatkov na internetu

Internet omogoča iskanje informacij in uporabo različnih storitev, pri čemer se navajajo različni osebni podatki. 39 % mladih je pri uporabi interneta omejilo ali zavrnilo dostop do svoje geografske lokacije in enak delež teh je zavrnil predlog, da bi se njihovi osebni podatki uporabljali za oglaševanje. Več kot tretjina (34 %) jih je omejilo dostop do svojega profila ali vsebin na spletnih družbenih omrežjih ali dostop do prostora za hrambo podatkov na internetu, ki je v skupni uporabi. 27 % jih je preverilo, ali je spletna stran, pri kateri so morali navesti osebne podatke, zaščitena, npr. ali ima spletna stran varnostni logotip ali certifikat, 25 % jih je pred posredovanjem osebnih podatkov prebralo izjavo o varovanju podatkov in 8 % jih je zaprosilo upravljavce spletne strani ali brskalnikov (npr. Google), da posodobijo ali izbrišejo podatke o njih. Za varnejšo uporabo interneta je priporočljiva uporaba programov, ki omejujejo sledenje aktivnostim na internetu. Vsaj enega izmed takih programov je uporabljalo 33 % mladih.

Devet izmed desetih mladih je uporabljalo vsaj eno odprtokodno storitev ali program

Omejitev spremljanja aktivnosti na internetu in zaščita osebnih podatkov se lahko dosežeta tudi z uporabo odprtokodnih programov. Alternativa komercialnim internetnim brskalnikom, kot je npr. Google Chrome, so odprtokodni brskalniki, kot so npr. Mozilla Firefox, Chromium in Brave. Te je uporabljalo 76 % mladih, 74 % pa tudi odprtokodne spletne enciklopedije (npr. Wikipedijo), zemljevide (npr. Open Street Map) ali programe za izmenjavo sporočil oz. videotelefoniranje (npr. Jitsi Meet). 43 % jih je besedila, slike, zvok ali grafike urejalo z odprtokodnimi programi, kot so LibreOffice, Open Office, Inkscape, GIMP, Audacity in Blender. 18 % mladih pa je uporabljalo odprtokodni program za upravljanje spletnih vsebin (npr. WordPress) ali za shranjevanje in deljenje dokumentov v prostoru za hrambo podatkov na internetu (npr. Nextcloud).