Poslovni cilji proti financami

Za kurativno vzdrževanje se tudi v gospodarski krizi vedno najde najnujnejša sredstva, saj mora proizvodnja potekati s čim krajšimi prekinitvami. Drugače pa je s preventivnim vzdrževanjem. To je v resnici idealno za zniževanje stroškov, v praksi pa se finančna sredstva zanj velikokrat celo ukine.

Pri srečnežih, ki še imajo proračun za vzdrževanje, se pojavlja vrsta vprašanj: za kaj porabiti razpoložljiva sredstva, kateri posegi, kdaj in na katerih napravah in opremi so prioritetni, kako dejanske potrebe po vzdrževanju uskladiti z razpoložljivostjo in časovno dinamiko proračunskih sredstev. Poleg tega se nepredvidenih okvar niti njihovega obsega – s tem pa tudi potrebnih finančnih sredstev – ne more vnaprej napovedati. Hkrati vsaka sprememba tako v kratkoročnem kot tudi dolgoročnem terminskem načrtu izvajanja posegov vpliva na potrebe po finančnih sredstvih (za material in rezervne dele, stroške internega dela, stroške zunanjih storitev …). V današnjih razmerah je treba nujno spremeniti tako načrtovanje proračunskih sredstev kot tudi njihovo uporabo in spremljanje.

Za to pa je v vsakem trenutku potreben ažuren in natančen nadzor nad razpoložljivimi, rezerviranimi in že porabljenimi proračunskimi sredstvi. Če bi bilo možno takšne podatke zagotavljati in spremljati ne le na ravni proračunskega leta, temveč tudi po posameznih mesecih in povrhu vsega še po ključnih napravah ali lokacijah, bi to pomenilo velik korak k smotrnejši in učinkovitejši uporabi razpoložljivih finančnih virov.

“Ker praksa kaže, da razpoložljivost sredstev v resnici ni nikoli natančno jasna, niti niso jasne dejanske potrebe, prioritete in časovni okviri, je smiselno vpeljati dinamično upravljanje proračuna za vzdrževanje.” Vinko Jelenko, vodja programa Maximo v Kopi.

Odlični rezultati v praksi

KOPA je dinamično upravljanje vzdrževalnega proračuna dosegla v bolgarskem rudniku zlata in bakra Chelopech Mining EAD. V rudniku so po uvedbi standardne rešitve IBM Maximo mesečna proračunska sredstva za ključne naprave in lokacije še vedno vodili v preglednicah. Pri tem so jim velike težave povzročali spremljanje dejanske porabe finančnih sredstev, nepredvidene spremembe v dinamiki koriščenja načrtovanih sredstev, ažurnost in razpoložljivost podatkov. Največji izziv pri oblikovanju rešitve je bilo zagotavljanje ažurnosti podatkov, ki so odvisni od številnih spremenljivk. “S Kopino rešitvijo ima vsak uporabnik, ki načrtuje predvideno vrednost posega za posamezni delovni nalog, takoj na razpolago skupni znesek proračuna za napravo ali lokacijo, znesek že rezerviranih sredstev na ostalih nalogih, znesek dejansko porabljenih sredstev, znesek razpoložljivih sredstev, in to za vsak mesec posebej,” je razložil Vinko Jelenko, vodja programa Maximo v Kopi. Tudi, če se predvideni datum zaključka posega prestavi v naslednji mesec, se to takoj odraža v skupnem proračunu in tudi pri vseh ostalih posegih ali delovnih nalogih, ki se financirajo iz istega mesečnega proračuna. Uporabnikom poleg tega ni treba ročno določati in vnašati oznake proračuna, temveč informacijski sistem na osnovi algoritmov in izbranih parametrov samodejno določi, kateri proračun se upošteva v danih razmerah.