在工作场所使用人工智能、机器人和活动计对生活质量产生负面影响

Velika študija Inštituta za prihodnost dela iz Londona kaže, da izpostavljenost novim tehnologijam, kot so merilniki aktivnosti, roboti in umetno inteligentna programska oprema, negativno vplival na kvaliteto človeškega življanja. V raziskavi je sodelovalo več kot 6000 ljudi, raziskovalce pa je zanimal predvsem vpliv štirih skupin tehnologij, ki postajajo vse bolj popularne, na življenje človeka.

Avtorji raziskave so ugotovili, da bolj kot so zaposleni izpostavljeni trem od teh kategorij – programska oprema, ki bazira na umetni inteligenci in tehnologiji strojnega učenja, napravam za nadzor, kot so merilniki aktivnosti in robotiki – slabše je njihovo zdravje in splošno počutje. Po drugi strani pa je uporaba dalj časa prisotnih IKT tehnologij, kot so prenosniki, tablice in komunikacijske aplikacije na delovnema mestu pokazala bolj pozitiven vpliv na počutje udeležencev raziskave.

”Ugotovili smo, da se z večjo frekvenco uporabe in interakcije IKT tehnologije dviga kvaliteta življenja, medtem ko se ta niža z večjo frekvenco uporabe novejših tehnologij na delovnem mestu“, so zapisali v poročilu raziskave. Avtorji sicer niso direktno raziskovali vzrokov, so pa izpostavili, da se njihovi rezultati skladajo z ugotovitvami predhodnih raziskav, ki so pokazale, da “tovrstne nove tehnologije lahko povzročijo negotovost glede varnosti zaposlitve, povečajo obremenjenost, privedejo do rutinizacije in izgube občutka pomena opravljenega dela, prav tako pa lahko pride do izgube avtonomije in vse to vpliva na splošno počutje zaposlenih“.

Ekonomisti pri Goldman Sachs ocenjujejo, da bi do leta 2030 lahko na račun avtomatizacije izginilo 300 milijonov delovnih mest po vsem svetu. Predvsem na račun naglega razvoja generativne umetne inteligence, še veliko več vlog in delovnih mest pa se bo radikalno spremenilo, pravijo.

Dr. Magdalena Soffia, glavna avtorica raziskave pravi, da ni nujno problem sama tehnologije, temveč način na katerega se ta uporablja. “Ne želimo trditi, da obstaja neke vrste determinizem v načinih, kako tehnologija vpliva na počutje človeka. Trdimo, da je vse odvisno od konteksta: od številnih strukturnih faktorjev, okoljskih razmer, kako je dizajnirana in kako uporabljena. Torej veliko človeških odločitev“, pravi dr. Soffia.

Kot dodatno pojasnilo je ponudila obrazložitev, da so raziskovalci v tej dotični študiji uporabili zelo široko sprejet model merjenja kvalitete življenja EuroQoL EQ-5D-3L. Ta zajema faktorje, kot so mobilnost, mentalno zdravje in raven bolečine. “Želeli smo zzajeti bolj multidimenzionalni pogled na to, kaj se dogaja v smislu kvalitete življenja. Zato smo uporabili ta model, ki je potrjen s strani javnega zdravstvenega sektorja v VB”, je dodala.

Zakaj ravno nekoliko bolj “klasična” IKT pozitivno vpliva na življenje človeka? Soffia vidi enega od potencialno možnih mehanizmov na tem področju, ki pomaga olajšati delovne procese in posledično s tem dvigniti raven učinkovitosti. To pa pri ljudeh dvigne občutek dosežka.

Ravno nasprotno se kaže na področju uporabe merilnikov aktivnosti in ostale tehnologije za nadzor. Sindikati na primer že nekaj časa opozarjajo na negativne vplive te tehnologije na učinkovitost zaposlenih.

Številni strokovnjaki zato kot odgovor na to študijo še dodatno opozarjajo, kako pomembna je regulacija področja umetne inteligence. Kajti v nasprotnem primeru lahko pridemo do točke, kjer umetne inteligenca svet dela spremeni v opresivni in nezdrav svet.