Digitalni jezik je jezik sodobnega časa! Zakaj ga slovensko šolstvo ne govori?

Pri razpravi so sodelovali doc. dr. Andrej Brodnik, redni profesor, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Univerza na Primorskem in vodja skupine RINOS; dr. Boris Horvat, CEO in soustanovitelj podjetja ACEX, CEO in soustanovitelj podjetja Abelium ter sopredsedujoči AmCham Komisiji pripravljeni na prihodnost; doc. dr. Irena Nančovska Šerbec, Oddelek za matematiko in računalništvo, Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani ter mag. Ajša Vodnik, CEO, AmCham Slovenija in predsednica AmChams in Europe.

Mag. Ajša Vodnik je uvodoma povedala, da moramo biti pripravljeni na prihodnost z razumevanjem in uporabo tehnologije, saj je to ključnega pomena za vse družbene panoge: »V AmCham Slovenija poslovni skupnosti se zavedamo potreb gospodarstva in tudi to da je gospodarstvo tisto, ki lahko pomaga do boljše družbe. Živimo v digitalnem času, času, ko se vse dogaja z informacijsko družbo in ko se vse dogaja na način, da moramo razumeti, kakšne tehnologije uporabljamo. In če našim otrokom in mladim ne bomo omogočili, da imajo enaka znanja in enake priložnosti kot ostali vrstniki, bomo ostali tudi kot družba in gospodarstvo zadaj. Pa ne gre le za gospodarstvo. Gre za prav vsako panogo, ki je pomembna za naša življenja. Od zdravstva, do navadne trgovine če hočete. Zato je pomembno, da vedo in da vemo, kaj so znanja in kaj so veščine. In to, da uvedemo digitalni jezik in ga znamo govoriti, je zagotovo temelj, da bomo lahko boljša, bolj inovativna in kreativna družba.«

Z razvojem novih tehnologij in zasledovanjem ciljev digitalne preobrazbe razvoj digitalnih kompetenc in nujnost njihovega vključevanja v izobraževanje ni več izbira, temveč postaja eden ključnih poudarkov za aktivno snovanje prihodnosti tako posameznika kot celotne družbe. Z vključevanjem obveznega učnega predmeta digitalni jezik (predhodno komunicirano kot računalništvo in informatika – RIN) v vse faze izobraževanja bodo učenci in dijaki osvajali tako temeljne koncepte računalništva kot se učili reševanja problemov s pomočjo računalniškega (logičnega) mišljenja. Te kompetence bodo lahko prenesli tudi na druga področja svojega delovanja, kar jim bo prineslo prednost pri iskanju zaposlitve. Brez sistemskega razvoja digitalnih kompetenc pa slovenski mladi ne bodo mogli konkurirati vrstnikom iz drugih držav EU in bodo prikrajšani za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Današnji dogodek je bil ključna priložnost za predstavitev dejstev in argumentov ZA splošni javnosti in slovenskemu medijskemu prostoru.

V luči pobude Digitalni kompas do leta 2030: evropska pot v digitalno desetletje, ki temelji na štirih področjih, in sicer znanju in spretnostih, varni in trajnostni digitalni infrastrukturi, digitalni preobrazbi podjetij in digitalizaciji javnih sredstev, se zavedamo, da njegovega glavnega cilja – do leta 2030 naj bo imelo vsaj 80 % vseh odraslih prebivalcev EU osnovne digitalne veščine – brez uvedbe predmeta, ki bo sistematično podajal znanje računalništva in informatike, v Sloveniji ne bomo mogli doseči.

Mladi v Sloveniji močno zaostajajo za svojimi vrstniki v drugih državah članicah EU

Kljub vsesplošnemu prepričanju o razvitosti digitalnih kompetenc med mladimi podatki raziskave iz leta 2022 kažejo, da mladi v Sloveniji močno zaostajajo za svojimi vrstniki v drugih državah članicah EU. Na srečanju smo poudarili, da imajo dijaki in študenti težave pri visokošolskem in višjem izobraževanju, saj morajo med študijem med 10 % in 20 % časa nameniti zapoznelemu pridobivanju temeljnih znanj RIN. Slovenski šolski kurikulum za osnovne in srednje šole namreč trenutno zajema le 0,6 % vsebin računalništva in informatike.

Če smo konkretni – mladi v Sloveniji po razvitosti digitalnih kompetenc za 7,8 % zaostajajo za vrstniki iz drugih držav EU, ki so že uvedle obvezen predmet z vsebinami RIN v osnovne in srednje šole. V Sloveniji ima 63,4 % oseb v starostni skupini 16—24 let osnovne ali več kot osnovne splošne digitalne spretnosti. Evropsko povprečje v isti starostni skupini znaša 71,2 %. Digitalno znanje mladih v Slovenji je omejeno na uporabo pametnih telefonov za dostopanje do zabavnih vsebin na družbenih omrežjih in komunikacijo. Številne evropske države so že uvedle ali pa so v postopku implementacije reform v pristopih poučevanja digitalnih kompetenc.

Dr. Irena Nančovska Šerbec je na današnjem dogodku izpostavila, da si kurikuluma noben ne bi smel lastiti, saj je kurikulum namenjen razvoju in da učiteljev primanjkuje zato, ker noben ne izbere predmeta, ki ga ne more poučevati ter povedala: »Menim, da je nujno potrebno vpeljati digitalne kompetence za vse učence, saj te omogočajo vključitev naših dijakov, učencev v digitalno družbo. Ampak še bolj pomembno je vpeljati poučevanje temeljnih računalniških vsebin in še posebej poudarjam, da je potrebno vpeljati predmet računalništva. Pri predmetu računalništvo učimo in uvajamo znanja in vsebine podobno kot uvajajo vse napredne države, na primer države iz naše okolice, vključno s Hrvaško, Češko, Slovaško in druge države. Te vsebine se predvsem nanašajo na pristope in znanja pri reševanju problemov, tudi pri njihovi definiciji. In ta znanja omogočajo bistveno več, kot omogočajo same kompetence, ki so uporabniško usmerjene.«

Dr. Andrej Brodnik je povedal, da ne napredujemo, saj že dolgo časa te zadeve vidimo kot probleme in ne kot izzive ter opozoril, da slovenske mlade trenutno postavljamo v depriviligiran položaj: »Pred 300 leti je James Watt izumil parni stroj. In zato, da smo ga znali pravilno uporabljati, smo imeli izobraževanje. Izobraževali smo se na področju fizike in podobno. Danes imamo računalnike, in ti računalniki segajo v vsako poro naše dejavnosti. Pa imamo izobraževanje zanje? Ne! Razumemo kako delujejo? Ne! To velja samo za Slovenijo, s čimer pa slovenski otroci postajajo depriviligirani v primerjavi z njihovimi vrstniki drugje po Evropi. To je naš problem in to je naša odgovornost.«

Dr. Boris Horvat je izpostavil, da smo na začetku nove industrijske revolucije, ki bo redefinirala poklice. Poudaril je potrebo po zadostnem bazenu kadrov za razvoj in oblikovanje digitalnih tehnologij in orodij v Sloveniji ter opozoril, da bo ta proces dolgotrajen, zato se moramo na pravo pot odpraviti še danes: »Smo na začetku industrijske revolucije, ki je podprta z digitalizacijo in v zadnjem času vse bolj z umetno inteligenco. To področje se izjemno razvija in nimamo več veliko časa, da bi se odločili, ali želimo naše otroke opolnomočiti, da bodo lahko v prihodnosti svoje ideje uresničevali ob boku in enakovredno s svojimi vrstniki v svetu, ali bodo ostali samo sledilci in uporabljali orodja, ki jih bodo razvili drugi. Menim, da je bistvenega pomena za Slovenijo in za našo prihodnost, da omogočimo, da se naši otroci naučijo digitalni jezik in uporabljati vsa orodja, ki so danes na voljo. «

Prišel je čas, da vsebine s področja računalništva in informatike postanejo obvezen predmet v naših osnovnih šolah

Izjavo je za današnje srečanje podal tudi dr. Uroš Ocepek, UČITELJ strokovnih modulov s področja računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje, Učitelj leta 2022 in prvi slovenski učitelj, ki se je uvrstil med 50 najboljših učiteljev na svetu – na izboru Global Teacher Prize 2023: »Prišel je čas, da vsebine s področja računalništva in informatike postanejo obvezen predmet v naših osnovnih šolah. Zadnja triada, ki je najpomembnejša, predvsem iz vidika kariernega odločanja, ne vsebuje niti ene ure s področja računalništva in informatike. Rekli boste, saj vpeljujemo digitalne kompetence. Digitalne kompetence nas naučijo držati pero. Računalništvo in informatika, te vsebine pa nas naučijo pisati zgodbe. Kot učitelj računalništva sem skupaj z dijaki prijavil številne inovacije. S področja virtualne resničnosti, obogatene resničnosti, umetne inteligence in celo s področja slikanja z mislimi. Vse to so naši dijaki dosegli, ker obiskujejo program tehnik računalništva. Po domače povedano, sistematično spoznavajo področja računalništva […] A za vse inovacije, so morali imeti drugo, poglobljeno znanje, iz neke druge domene. Zakaj? Ker bi s pomočjo informacijske, komunikacijske tehnologije računalnikov, če želite in umetne inteligence, bistveno hitreje inovirali. […] Tudi sam sem pripravljen pomagati, tudi pri prenovi in pripravi gradiv. V svetu, kjer tehnologija oblikuje naš vsakdan, kako lahko upravičimo, da naši otroci ne prejmejo teh znanj, ki jih potrebujejo za uspeh? […] Govorimo, da smo država inovatorjev ampak glede na vizijo, ki jo trenutno imajo odločevalci, bomo kmalu rekli, da smo bili država inovatorjev. Ne želim, da Slovenija zaostaja, želim da vodi. Da ne samo sledimo globalnim trendom, ampak da jih oblikujemo. Vendar brez vsebin s področja RIN, to ne bomo mogli doseči. «

AmCham Slovenija si zato v okviru AmCham zagovorništva v sodelovanju s skupino RINOS prizadeva za čimprejšnjo uvedbo digitalnega jezika (predhodno komunicirano kot računalništvo in informatika – RIN) kot obveznega predmeta v osnovne in srednje šole. Tematiko pa izpostavljamo tudi na dogodkih Komisije pripravljeni na prihodnost ter zunanjih dogodkih v povezavi s tehnologijo, kibernetsko varnostjo in IT znanostjo. V okviru prizadevanj so nas sprejeli na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje in ministrstvu za digitalno preobrazbo.

V okviru Partnerstva za spremembe smo s široko skupino partnerjev podprli prizadevanja skupine RINOS, ki je že leta 2016 pripravila akcijski načrt uvajanja predmeta digitalni jezik, izobraževanja učiteljev in predvidela tudi vzporedno uvedbo digitalnih kompetenc v vse ostale predmete. Vseeno pa poudarjamo, da zgolj vpeljala digitalnih kompetenc v obstoječe šolske predmete ne bo zadostovala. Četudi pozdravljamo prenovo učnih načrtov, le-ta žal ne predvideva tudi nujne uvedbe novega predmeta po celotni vertikali, ki mora postati obvezen del izobraževanja v digitalni dobi. Eden izmed podciljev strateškega cilja za razvoj digitalne izobraženosti (pismenosti), ki ga navaja Nacionalni program vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033, namreč napoveduje uvedbo obveznega predmeta računalništvo le v 5. in 6. razred osnovne šole, v preostale razrede (od 1. do 4. in od 7. do 9. razreda) pa naj bi zgolj vključili vsebine računalništva in informatike. Odgovorne smo že pozvali, da v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli kot enega nujnih ukrepov prioritetno opredelijo uvedbo obveznega predmeta računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole. Učenje vsebin RIN v sklopu drugih učnih predmetov se je izkazalo za neuspešno, saj mnogi učitelji nimajo osnovnih znanj za poučevanje vsebin RIN, kurikularne smernice pa so nejasne. Posledično je poučevanje nekonsistentno in nedosledno ter odvisno od motiviranosti in iznajdljivosti posameznih učiteljev.