Ali bo umetna inteligenca upočasnila zaposlovanje?

Svetovni gospodarski forum v svoji najnovejši raziskavi “Future of Jobs” disrupcijo pričakuje za približno 23 % delovnih mest. Seveda to ne pomeni, da bodo vsa ta delovna mesta izginila, nekatera bodo odpravljena, druga pa se bodo pojavila na novo. Bistveno je, da Svetovni gospodarski forum pričakuje, da bo v petih letih skupno 14 milijonov delovnih mest manj, saj bo po njihovih ocenah izginilo 83 milijonov delovnih mest, pojavilo pa se jih bo le 69 milijonov.

“Na splošno je stopnja sprememb precej visoka,” je za CNBC povedala Saadia Zahidi, generalna direktorica pri Svetovnega gospodarskega foruma. Ugotovitve poročila v veliki meri temeljijo na raziskavi 803 podjetij, ki zaposlujejo skupaj 11,3 milijona delavcev v 45 različnih gospodarstvih po vsem svetu.

Po mnenju WEF-ja bo na zgoraj omenjene disrupcije vplivalo veliko dejavnikov, od tehnološkega razvoja, kot je umetna inteligenca, do podnebnih sprememb.

Zaskrbljenost glede tehnoloških sprememb, ki negativno vplivajo na delovna mesta, narašča, zlasti odkar je generativna umetna inteligenca, predvsem tukaj ciljamo na orodja, kot je ChatGPT, vstopila v splošno javnost. Raziskava “Future of Jobs” je pokazala, da je tehnologija eden glavnih dejavnikov, ko govorimo o izgube služb.

“Največji rezi se pričakujejo v administrativnih vlogah ter v tradicionalnih varnostnih, tovarniških in prodajnih vlogah,” je zapisano v poročilu, pri čemer je obrazloženo, da bo upad zlasti administrativnih vlog “v glavnem posledica digitalizacije in avtomatizacije.”

Anketirana podjetja pa tehnoloških premikov na splošno ne vidijo kot negativnih.

“Pričakujemo, da bo vpliv večine tehnologij na delovna mesta v naslednjih petih letih neto pozitiven. Med največjimi gonilnimi silami rasti delovnih mest bodo analitika podatkov, podnebne spremembe in tehnologije vezane na upravljanje z okoljem. Poleg tega pa še šifriranje in kibernetska varnost,” so zapisali v poročilu.

Nekateri sektorji, v katerih bi lahko nastalo največ novih delovnih mest povezanih s tehnologijo, so izobraževanje, kmetijstvo in zdravstvo, je pojasnila Zahidi. “To se ne dogaja zato, ker so to nevarna, slabo plačana in nizko kvalificirana delovna mesta po vsem svetu. To so visokokvalificirana delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, ki jih omogoča tehnologija,« je dejala.

Umetna inteligenca je v poročilu opisana kot “ključno gonilo potencialne algoritemske zamenjave” vlog in skoraj 75 % anketiranih podjetij naj bi to tehnologijo sprejelo. Približno 50 % podjetij pričakuje, da bodo zaradi tega delovna mesta nastajala, medtem ko jih 25 % pričakuje upad delovnih mest.

Tehnologija je pravzaprav šele šesti na seznamu dejavnikov, ki vodijo do neto ustvarjanja ali odprave delovnih mest. “Tukaj je tudi gospodarska rast, ki je trenutno precej mlačna, potem tudi trajnost in vzpon zelenega gospodarstva, spremembe v dobavnih verigah in spremembe v neki novi dobi ‘deglobalizacije’,” je dejala Zahidi.

Anketirana podjetja še kažejo, da so največje gonilo ustvarjanja delovnih mest zeleni prehod, sprejemanje višjih okoljskih, socialnih in upravljavskih standardov. Na drugi strani pa je upočasnjena gospodarska rast tista, ki najbolj prispeva k izgubi delovnih mest.

Drugi dejavniki, ki bodo prav tako verjetno povzročili upad števila delovnih mest v prihodnjih letih vključujejo posledice pandemije Covid-19, pomanjkanje ponudbe in svetovno krizo življenjskih stroškov.