近四分之三的年轻人在互联网上遇到过不真实或可疑的信息或内容

Internet večkrat na dan uporabljala več kot polovica starejših

Internet je v 1. četrtletju letos uporabljalo 90 % oseb (v 2022: 89 %), starih 16–74 let, 87 % vsak dan ali skoraj vsak dan (v 2022: 86 %) in 85 % večkrat na dan. Slednjih je bilo največ med mladimi oz. 16–24-letniki (99 %), najmanj pa v starostni skupini 65–74 let (55 %; v 2022: 51 %). Interneta še nikoli ni uporabljalo 8 % prebivalcev (v 2022: 9 %).

Za dostop do interneta so najpogosteje uporabljali pametni telefon (87 %) – med vsemi osebami, starimi 16–34 let, in 56 % v starostni skupini 65–74 let (v 2021: 49 %). 47 % prebivalcev je do interneta dostopalo prek prenosnega računalnika, 35 % prek namiznega, 18 % prek tabličnega in prav toliko prek drugih naprav, npr. pametnega televizorja, pametnega zvočnika, igralne konzole ali e-bralnika.

Dostop do interneta od doma je imelo 94 % gospodinjstev, v katerih živi vsaj en prebivalec (v 2022: 93 %).

77 % prebivalcev je internet uporabljalo za iskanje informacij o blagu ali storitvah, 69 % za branje spletnih novic, časopisov ali revij, 63 % jih je uporabljalo spletne družbene medije, kot so Facebook, Snapchat, Instagram in TikTok, ter 61 % storitve e-bančništva. Petina (20 %) jih je objavljala ali všečkala mnenja o družbenih ali političnih temah.

Klic ali videoklic prek programov, kot so Skype, Zoom in Viber, je opravilo 57 % prebivalcev, 51 % pa jih je na internetu iskalo informacije o zdravju. V primerjavi z letom 2021, ko je bila razglašena epidemija covida-19, sta se oba deleža zmanjšala.

Neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino videla več kot polovica prebivalcev

53 % prebivalcev (ali okoli 826.820) je na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videlo neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino, npr. besedilo, video, sliko. Med mladimi se jih je s tako informacijo ali vsebino srečalo 73 %.

Izmed tistih, ki so opazili neresnično ali dvomljivo informacijo ali vsebino, jih je 36 % (to je okoli 295.450 oseb) preverilo njeno resničnost. Takih je bilo največ med mladimi (50 %), najmanj pa med 55–64-letniki (23 %).

Resničnost lažne informacije ali vsebine so omenjeni preverjali na različne načine (možnih je bilo več odgovorov). Največ, 78 %, jih je preverilo vire podatkov ali poiskalo druge informacije, npr. na drugi novičarski spletni strani ali Wikipediji. 38 % jih je uporabilo druge, nespletne vire podatkov ali pa so o informacijah razpravljali z drugimi osebami, vendar ne prek interneta, 34 % jih je spremljalo razpravo o resničnosti take informacije na internetu ali sodelovalo v njej.

Preostalih 64 % prebivalcev (ali okoli 531.370), ki so na novičarskih spletnih straneh ali družbenih medijih videli lažno ali dvomljivo informacijo ali vsebino, njene resničnosti ni preverilo. Razlogi za to so bili različni (možnih je bilo več odgovorov). Skoraj polovica jih je že vedela, da so informacija, vsebina ali vir nezanesljivi (71 %), 16 % jih ni imelo ustreznega znanja (niso npr. vedeli, kako bi preverili informacijo, ali pa je bilo to zanje preveč zahtevno), 21 % pa jih njihove resničnosti ni preverilo iz drugih razlogov.

Posamezniki najpogosteje tarča sovražnih ali ponižujočih sporočil na internetu zaradi političnih ali družbenih prepričanj

Neresnične informacije in sovražni govor so postali del spletnih vsebin in družbenih medijev. V letošnjem 1. četrtletju je 44 % prebivalcev na internetu opazilo sovražna ali ponižujoča sporočila do določenih skupin ali posameznikov, npr. v družbenih medijih, blogih, videih, na novičarskih spletnih straneh (tudi v razdelkih za komentarje). Delež takih je bil največji v starostnih skupinah 25–34 let (57 %) in 16–24 let (53 %), najmanjši pa v skupini 65–74 let (26 %).

Med tistimi, ki so se srečali z omenjenimi sovražnimi sporočili, jih je največ opazilo, da so bili posamezniki ali skupine tarča zaradi svojih političnih ali družbenih prepričanj (81 %). Skoraj polovica (45 %) jih je menila, da so bili ti tarča zaradi svoje spolne usmerjenosti (LGBTIQ+), 43 % zaradi rase ali etničnega izvora in 42 % zaradi verskega prepričanja.