To, kar cenimo na delovnem mestu, se na račun umetne inteligence spreminja

Kar šteje na delovnem mestu se spreminja

Biti cenjen, dobri odnosi s sodelavci in seveda kvalitetno razmerje med zasebnim in profesionalnim življenjem. Približno pred desetimi leti so bile te tri karakteristike delovnih mest najbolj iskane med zaposlenimi. Nekaj let pozneje se je med najbolj pomembne faktorje zadovoljstva na delovnem mestu vrinil dober odnos z nadrejenim. Leta 2021, v času pandemije, so ljudje še vedno najbolj cenili odnose s sodelavci in “work-life” ravnotežje, je pa na veljavi pridobila finančna kompenzacija. Predvsem na račun dejstva, da so prihodki za marsikoga postali manj stabilni in predvidljivi.

Danes lahko opažamo nekaj zanimivih sprememb.

Prvič od kar Boston Consulting Group spremlja trende je varnost oz. zanesljivost zaposlitve na prvem mestu. Morda je ta podatek presenetljiv, kajti hkrati se nahajamo v obdobju rekordno nizke brezposelnosti. Ko govorimo o varnosti zaposlitve je mišljeno predvsem dogajanje povezano z enormnimi spremembami v številnih industrijah in geopolitično negotovostjo.

BCG meni, da to niso glavni razlogi, temveč naj bi bila varnost zaposlitve na prvem mestu, ker ljudi skrbi zaposljivost na dolgi rok. Tukaj seveda govorimo o tehnoloških disrupcijah, trenutno največja na področju generativne umetne inteligence. Sodelujoči v raziskavi, ki prioritizirajo varnost zaposlitve, so v večji meri poročali o zaskrbljenosti glede vpliva umetne inteligence.

Vpliva razvoja tehnologije na delovna mesta ni nekaj novega. Dejstvo pa je, da generativna umetna inteligenca dviga nivo te disrupcije na višjo raven. Vpliv tako čutijo ne samo tisti, ki opravljajo ponavaljajoča se dela, temveč tudi ostali s kreativnimi in konceptualnimi poklici. Zato je precej logično, da so višje na lestvici tudi ostali atributi, kot so možnost za učenje in karierni razvoj, plača in ostali “bombončki”, ki jih delodajalci ponujajo.

Globalni trg dela ostaja samozavesten …

V zadnjih nekaj letih se je povpraševanje po talentiranih zaposlenih povečalo. Delodajalci še vedno poročajo, da primanjkuje ustrezne delovne sile in kot vse kaže se situacija v kratkem ne bo spremenila, sploh pa ne rešila.

Zanimivo pa je, da večina sodelujočih v raziskavi BCG ostaja pozitivnih in samozavestnih. Menijo namreč, da imajo dovolj trdne argumente, da z njimi obdržijo službe in tudi vse, kar jim v sklopu njih pripada.

… tudi v fazi razvoja umetne inteligence

Glede na rezultate raziskave umetna inteligenca ni tolikšna grožnja, kot so se mnogi bali. Večina zaposlenih se ne boji, da bi jih umetna inteligenca lahko zamenjala. Po drugi strani pa respondenti ostajajo realni. Večina, okrog 70% jih pričakuje, da se bodo njihove službe spremenile, pogosto zelo spremenile in pričakujejo, da se bodo morali priučiti novih veščin. Samo četrtina sodelujočih v raziskavi meni, da umetne inteligenca ne bo vplivala na njihova delovna mesta.

Ljudje generativno umetno inteligenco sprejemajo in so pripravljeni na učenje novih veščin

Da bi razumeli, kako zaposleni razmišljajo o prihodnosti kariere, morajo delodajalci raziskati njihov odnos do umetne inteligence:

• 86% je slišalo za generativno umetno inteligenco
• manj kot 50% jih je z njo vsaj enkrat že eksperimentiralo
• približno 39% jo uporablja redno, 10% respondentov pa večkrat tedensko

Ljudje so do učenja novih veščin odprti. Kar 60% respondentov se je pripravljenih prekvalificirati brez osnovnega znanja, skoraj 40% pa se jih je pripravljenih prekvalificirati, če bo to potrebno.

Na odprtost za prekvalifikacijo vplivajo številni faktorji. Najbolj so odprti za prekvalificiranje respondenti, ki živijo v državah, v katerih je varnost zaposlitve med glavnimi faktorji zadovoljstva na delovnem mestu. Njihov glavni cilj je seveda zagotoviti dolgoročno zaposljivost. Podobno razmišljajo tudi respondenti, ki verjamejo, da bo generativna umetna inteligenca imela večji vpliv na njihove službe – mogoče kot preventivni ukrep, ki jim omogoča, da lahko popolnoma zamenjajo vrsto zaposlitve, če bo to potrebno.

O seriji raziskav “Decoding Global Talent”

• “Decoding Global Talent” je največji vir podatkov o tem, kje in kako želijo ljudje delati. Vsebuje skoraj 900.000 odgovor na to temo.
• Gre za skupen projekt BCG, The Network in The Stepstone Group.
• Aktualno poročilo vsebuje trende in preference na področju načina dela, med drugim najbolj cenjene atribute delovnih mest, pripravljenost na učenje novih veščin in ključne faktorje, ki bi vplivali na nesprejemljivost delovnih mest.
• Letošnja raziskava se posebej osredotoča na vpliv umetne inteligence.
• In this year’s survey, we explored a new influence on ways of working: GenAI.