Po mnenju več kot polovice podjetij v gostinskih nastanitvenih dejavnostih digitalna preobrazba ni bistvena

Več kot dve petini podjetij plačevalo za spletno oglaševanje

V gostinskih nastanitvenih dejavnostih (I55 po SKD 2008) je imelo v letu 2023 66 % zaposlenih in samozaposlenih dostop do interneta za službene namene (v EU-27: 51 %). Največji delež (37 %) podjetij v tej dejavnosti je uporabljal fiksne internetne povezave z največjo pogodbeno zagotovljeno hitrostjo vsaj 30, vendar manj kot 100 Mbit/s. Pri 17 % je ta znašala 1 Gbit/s ali več.

Digitalizacija turizma je pomembna za dvig dodane vrednosti in njegovo trajnostno preobrazbo. Ključno vlogo imajo tudi podatki in njihova uporaba – za sprejemanje odločitev in razvijanje novih storitev.

Podjetja z 10 ali več zaposlenimi in samozaposlenimi, aktivna v opazovanih dejavnostih, so v 2023 internet uporabljala tudi za naslednje namene:

• 90 % jih je imelo spletno stran (v EU-27: 94 %). 31 % jih je na njej oglaševalo prosta delovna mesta ali omogočalo elektronsko oddajo prošnje za zaposlitev. Pri 71 % je bila vsebina na spletni strani na voljo v več jezikih.
• 80 % podjetij je imelo profil na družbenih medijih (v EU-27: 85 %): 80 % na družbenih omrežjih (npr. Facebook, LinkedIn), 55 % na spletnih straneh za deljenje multimedijskih vsebin (npr. YouTube, Instagram, TikTok, Snapchat) in 5 % blog ali mikroblog (npr. X, Blogspot). 67 % podjetij je družbene medije uporabljalo za razvoj celostne podobe podjetja ali trženje izdelkov ali storitev.
• 44 % podjetij je plačevalo za spletno oglaševanje, npr. oglase na internetnih iskalnikih, družbenih medijih (npr. na Googlu, Facebooku, YouTubu) ali na drugih spletnih straneh. 42 % jih je pri tem uporabilo metodo, ki temelji na vsebini spletne strani ali iskanih ključnih besedah (kontekstualno oglaševanje), 30 % metodo, ki temelji na sledenju geolokacije uporabnikov interneta ter 17 % metodo, ki temelji na sledenju preteklih aktivnosti ali profila uporabnikov interneta.

Zaposleni najpogosteje izvajali podatkovno analitiko na podatkih iz transakcijskih evidenc

Storitve računalništva v oblaku je najemalo 38 % podjetij (v EU-27: 46 %). 30 % jih je najelo varnostno programsko opremo (antivirusni program, VPN), 27 % pisarniško programsko opremo (urejevalnik besedil, preglednic), 26 % e-pošto, 19 % shranjevanje datotek (vseh vrst datotek, kopij datotek podjetja) in finančno-računovodsko programsko opremo ter 16 % storitve gostovanja podatkovne baze podjetja.

Digitalizacija poslovnih procesov in uporaba podatkov:

• Petina podjetij je uporabljala programsko rešitev ERP (Enterprise Resource Planning) za izmenjavo informacij med različnimi delovnimi področji (v EU-27: 36 %).
• 14 % jih je uporabljalo programsko opremo za upravljanje odnosov s strankami (CRM – Customer Relationship Management) (v EU-27: 35 %).
• V 13 % podjetij so zaposleni izvajali podatkovno analitiko (v EU-27: 34 %). Pri 13 % podjetij je ta temeljila na podatkih iz transakcijskih evidenc (podatki o prodaji, plačilih, npr. podatki iz ERP, o spletni prodaji), 11 % jih je analitiko izvajalo na podatkih o strankah (npr. podatkih o strankinih nakupih, o njihovi lokaciji, preferencah, podanih mnenjih ali iskanjih) in 5 % na podatkih iz družbenih medijev.
• 4 % podjetij je uporabljalo rešitve poslovne inteligence (BI) (v EU-27: 16 %).

Pomanjkanje znanja v podjetju med glavnimi razlogi za neuporabo tehnologij umetne inteligence

3 % podjetij je uporabljalo tehnologije umetne inteligence (UI) (v EU-27: 6 %). Najpogosteje uporabljena je bila tehnologija UI za prepoznavanje predmetov ali oseb na podlagi slike, npr. prepoznava izdelka, prstnega odtisa, obraza, objekta (3 %). UI se je najpogosteje uporabljala za zaščito in varno uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (80 % podjetij, ki so uporabljala UI).

Izmed podjetij, ki UI ne uporabljajo (97 %), jih je 11 % že pretehtalo možnosti za njeno uporabo. Med njihovimi najpogostejšimi razlogi za neuporabo so vsa navajala: pomanjkanje ustreznega znanja v podjetju, nezdružljivost z obstoječo programsko opremo ali sistemi, pomisleki v zvezi s kršitvijo zaščite podatkov in zasebnosti ter nejasne pravne posledice, npr. glede odgovornosti za škodo, ki bi nastala zaradi uporabe umetne inteligence. 94 % jih je kot razlog navedlo težave z razpoložljivostjo ali kakovostjo potrebnih podatkov, 56 % etične pomisleke, polovica pa previsoke stroške. 44 % podjetij meni, da tehnologije UI zanje niso uporabne.

Več prihodka ustvarjenega z rezervacijami prek spletnih rezervacijskih platform kot prek lastne spletne strani

Leta 2022 je 56 % podjetij v dejavnosti I55 ustvarilo prihodek s spletno prodajo – rezervacijami, prejetimi prek interneta (v EU-27: 72 %): 44 % prek lastne ali spletne strani matičnega podjetja (v EU-27: 63 %) in 54 % prek spletnih rezervacijskih platform (v EU-27: 61 %).

Podjetja so v 2022 s spletno prodajo ustvarila 14,2 % svojega prihodka (brez DDV): 7,0 % prek lastne ali spletne strani matičnega podjetja in 7,2 % prek spletnih rezervacijskih platform. 5,0 % prihodka je bilo ustvarjenega s prejetimi rezervacijami iz Slovenije, 6,8 % iz držav članic EU in 2,4 % iz drugih držav.

Več kot polovica podjetij mnenja, da digitalna preobrazba ni bistvena za uspešno poslovanje

Leta 2023 se je skoraj tri četrtine podjetij v gostinskih nastanitvenih dejavnostih srečalo z različnimi težavami pri digitalni preobrazbi poslovanja (72 %).

Pri 51 % vodenja podjetja ali poslovanja v podjetju ni bilo mogoče hitro prilagajati spremembam v okolju, npr. ni bilo mogoče eksperimentirati z uporabo digitalnih tehnologij, 49 % podjetjem primanjkujejo finančna sredstva, v 46 % podjetij primanjkuje ustreznih kadrov ali znanj s tega področja ali pa vodilni kadri, odgovorni za ključne procese, pomanjkljivo poznajo zmožnosti digitalnih tehnologij. V 43 % podjetij poslovni procesi znotraj podjetja nisi povezani.
Več kot polovica (56 %) podjetij je menila, da digitalna preobrazba ni bistvena za uspešno poslovanje podjetja.

Med zaposlenimi v gostinstvu prevladujejo tisti z osnovnimi digitalnimi veščinami

V 2023 je imelo 47 % oseb, starih 16–74 let, vsaj osnovne digitalne veščine. Med zaposlenimi na področju I Gostinstvo (I55 in I56 po SKD 2008) je bilo takih oseb 52 % (v EU-27: 58 %). Pri 21 % so bile te veščine zelo dobro razvite (v EU-27: 26 %), 31 % jih je imelo osnovne (v EU-27: 32 %), 23 % pomanjkljive (v EU-27: 20 %), 14 % skromne (v EU-27: 12 %) in 3 % zelo skromne digitalne veščine (v EU-27: 5 %). 8 % zaposlenih v tem področju je bilo brez digitalnih veščin (v EU-27: 5 %).