人工智能将影响全球40个%工作岗位

Smo na pragu tehnološke revolucije, ki bi lahko pospešila produktivnost, spodbudila rast in povečala dohodke po vsem svetu. Vendar bi lahko tudi nadomestila delovna mesta in povečala neenakost.

Hiter napredek umetne inteligence je navdušil svet, povzročil navdušenje in zaskrbljenost ter postavil pomembna vprašanja o morebitnem vplivu na svetovno gospodarstvo. Neto učinek je težko predvideti, saj bo umetna inteligenca na zapleten način vplivala na gospodarstva. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da bomo morali oblikovati vrsto politik, s katerimi bomo lahko varno izkoristili velik potencial umetne inteligence v korist človeštva.

Spreminjanje narave dela

V novi analizi Mednarodni denarni sklad (MDS) preučuje potencialni vpliv umetne inteligence na svetovni trg dela. Številne študije so napovedale verjetnost, da bo umetna inteligenca nadomestila delovna mesta. Vemo pa, da bo UI v številnih primerih verjetno dopolnjevala človeško delo. Analiza Mednarodnega denarnega sklada zajema obe sili.

Ugotovitve so presenetljive: skoraj 40 odstotkov svetovnih delovnih mest je izpostavljenih umetni inteligenci. V preteklosti sta avtomatizacija in informacijska tehnologija praviloma vplivali na rutinska opravila. Ena od stvari, ki razlikuje UI je njena zmožnost vplivanja na visokokvalificirana delovna mesta. Zato se razvita gospodarstva soočajo z večjimi tveganji zaradi UI – vendar tudi z več priložnostmi za izkoriščanje njenih prednosti – v primerjavi z nastajajočimi tržnimi gospodarstvi in gospodarstvi v razvoju.

Za razvita gospodarstva MDS napoveduje, da lahko umetna inteligenca vpliva na približno 60 odstotkov delovnih mest. Približno polovica izpostavljenih delovnih mest ima lahko koristi od vključevanja umetne inteligence, kar povečuje produktivnost. Pri drugi polovici lahko aplikacije UI izvajajo ključne naloge, ki jih trenutno opravljajo ljudje, kar bi lahko zmanjšalo povpraševanje po delovni sili, kar bi povzročilo nižje plače in manjše zaposlovanje. V najbolj skrajnih primerih lahko nekatera od teh delovnih mest izginejo.

Nasprotno pa se pričakuje, da bo na razvijajočih se trgih in v državah z nizkimi dohodki izpostavljenost UI znašala 40 oziroma 26 odstotkov. Te ugotovitve kažejo, da se gospodarstva nastajajočih trgov in gospodarstva v razvoju soočajo z manj neposrednimi motnjami zaradi UI. Hkrati pa številne od teh držav nimajo infrastrukture ali usposobljene delovne sile za izkoriščanje prednosti UI, kar povečuje tveganje, da bi lahko tehnologija sčasoma povečala neenakost med državami.

UI bi lahko vplivala tudi na neenakost dohodkov in premoženja v državah. Morda bomo priča polarizaciji znotraj dohodkovnih razredov, pri čemer se bo produktivnost in plače delavcev, ki lahko izkoriščajo umetno inteligenco, povečala, medtem ko bodo tisti, ki tega ne zmorejo, zaostajali. Raziskave kažejo, da lahko umetna inteligenca pomaga manj izkušenim delavcem hitreje povečati njihovo produktivnost. Mlajši delavci bodo morda lažje izkoristili priložnosti, medtem ko se bodo starejši delavci težko prilagajali.

Učinek na dohodek bo v veliki meri odvisen od tega, v kolikšni meri bo UI dopolnjevala delavce z visokimi dohodki. Če UI znatno dopolnjuje delavce z višjimi dohodki, lahko privede do nesorazmernega povečanja njihovega dohodka. Poleg tega bo povečanje produktivnosti podjetij, ki bodo uvedla UI, verjetno povečalo kapitalske donose, kar je lahko prav tako v prid osebam z visokimi dohodki. Oba pojava bi lahko povečala neenakost.

Po večini scenarijev bo umetna inteligenca verjetno povečala splošno neenakost, kar je zaskrbljujoč trend, ki ga morajo oblikovalci politik proaktivno obravnavati, da bi preprečili, da bi tehnologija še bolj povečala družbene napetosti. Ključnega pomena je, da države vzpostavijo celovite mreže socialne varnosti in ranljivim delavcem ponudijo programe prekvalifikacije. S tem lahko prehod na umetno inteligenco naredimo bolj vključujoč, zaščitimo sredstva za preživljanje in omejimo neenakost.

Vključujoč svet, ki ga poganja umetna inteligenca

Umetna inteligenca se z izjemno hitrostjo vključuje v podjetja po vsem svetu, kar samo dodatno kaže na to, da morajo oblikovalci politik ukrepati.

Da bi državam pomagal oblikovati prave politike je MDS razvil indeks pripravljenosti na UI, ki meri pripravljenost na področjih, kot so digitalna infrastruktura, politike človeškega kapitala in trga dela, inovacije in gospodarsko povezovanje ter predpisi in etika.

Komponenta politik človeškega kapitala in trga dela na primer ocenjuje elemente, kot so leta šolanja in mobilnost na trgu dela, pa tudi delež prebivalstva vključenega v mreže socialne varnosti. Komponenta predpisi in etika ocenjuje prilagodljivost pravnega okvira države digitalnim poslovnim modelom.

Na podlagi indeksa so zaposleni pri MDS ocenili pripravljenost 125 držav. Ugotovitve kažejo, da so bogatejša gospodarstva, vključno z razvitimi in nekaterimi gospodarstvi v razvoju, praviloma bolje pripravljena na uvedbo umetne inteligence kot države z nizkimi dohodki, čeprav so med državami precejšnje razlike. Singapur, Združene države Amerike in Danska so na podlagi dobrih rezultatov v vseh štirih spremljanih kategorijah dosegle najvišje ocene indeksa.

Razvita gospodarstva bi morala na podlagi ugotovitev indeksa pripravljenosti na umetno inteligenco dati prednost inovacijam in vključevanju umetne inteligence ter hkrati razviti trdne regulativne okvirje. S tem pristopom bodo gojili varno in odgovorno okolje UI ter pomagali ohranjati zaupanje javnosti. Za nastajajoča tržna gospodarstva in gospodarstva v razvoju bi morala biti prednostna naloga postavitev trdnih temeljev z naložbami v digitalno infrastrukturo in digitalno usposobljeno delovno silo.

Doba umetne inteligence je pred nami in še vedno je v naši moči, da zagotovimo, da bo prinesla blaginjo za vse.