Zakaj ima Apple prepoved uvoza pametnih ur v ZDA?

Zdravstveni delavci ste zagotovo že slišali za podjetje Masimo, znanega proizvajalca medicinskih pripomočkov. V začetku leta je ameriška komisija za mednarodno trgovino (ITC) odločila, da je Apple kršil dva njihova patenta za merjenje nasičenosti krvi s kisikom (SPO2). Od 26. decembra ima Apple prepoved uvoza pametnih ur Apple Watch Series 9 in Ultra 2 v Združene države Amerike. Naj spomnimo, da Apple svoje naprave proizvaja na Kitajskem in v Indiji. Šele nato jih nato uvozijo na ostale trge, vključno z ZDA.

Razsodba zoper tehnološkega velikana je prava redkost. Običajno se pri tovrstnih primerih obe strani dogovorita izven sodišča, vendar je v tem primeru Apple potegnil kratko.

V le nekaj dneh, posebej ravno pred božičem, je malo verjetno, da bo Apple uspel zaobiti to blokado ali skleniti dogovor s podjetjem Masimo. Tudi Applova odločitev, da iz svoje spletne trgovine umakne omenjene pametne ure, ne pomeni nič dobrega.

»Mislim, da je Apple pravilno ocenil svoj položaj in se pripravlja na najhujše,« pravi Ben Levi, partner v odvetniški pisarni Levi Snotherly & Schaumberg, ki ima izkušnje z reševanjem sporov pri ITC.

Zmaga proti kateremukoli tehnološkemu velikanu je nekaj neverjetnega, še posebej s tako oprijemljivimi posledicami. Finančna kazen bi bila po vsej verjetnosti za Apple bolj sprejemljiva odločitev.

Kako je prišlo do blokade uvoza Applovih pametnih ur?

Ta prepoved je posledica dolgotrajnega patentnega spora med Applom in proizvajalcem medicinskih pripomočkov Masimo. Ta je znan po svoji tehnologiji pulzne oksimetrije, ki se v svetu nosljivih naprav običajno imenuje SpO2 ali nasičenost krvi s kisikom. Podjetje trdi, da Apple to patentirano tehnologijo uporablja brez dovoljenja.

Zgodba se je začela pred približno 10 leti, ko je Apple navezal stik z družbo Masimo glede morebitnega partnerstva v zvezi s funkcijami kisika v krvi na svojih nosljivih napravah. Kmalu zatem naj bi Apple snubil več inženirjev podjetja Masimo in njihovega vodjo zdravstvenega oddelka. Nato pa je jeseni 2020 Apple izdal uro Apple Watch Series 6 – svojo prvo uro Apple Watch, ki je imela senzor SpO2 za merjenje ravni nasičenosti krvi s kisikom.

Pričakovano podjetje Masimo tega ni sprejelo odprtih rok. Vložilo je tožbo, v kateri je Apple obtožilo kraje poslovnih skrivnosti in kršitve 10 patentov. Kot običajno se je postopek zavlekel, zato je Masimo moral vložiti ločeno tožbo pri ITC. Apple je vrnil udarec in lansko leto sprožil povračilno tožbo zoper podjetje Masimo, češ da je njihova medicinska ura Masimo W1 klon ure Apple Watch. Ta pink-ponk je prekinil ITC, ki je januarja letos stopil v bran podjetju Masimo.

Oktobra so izdali prepoved uvoza ur Apple Watch, zdaj pa poteče 60-dnevno obdobje, v katerem lahko trgovinski predstavnik ZDA ali predsednik Joe Biden vložita veto na prepoved. Če se to ne bo zgodilo, bo od 26. decembra začela veljati prepoved uvoza.

Verjetnost, da se bo veto zgodil, je zelo majhna, vsaj sodeč po podobnih preteklih primerih. Vseeno pa malo upanja ostaja. Leta 2013 je takratni predsednik Barack Obama vložil veto na prepoved uvoza telefonov iPhone. Če se spomnite, je bil Apple v sporu s Samsungom glede uporabe njihovih patentov za mobilne podatke. V prid Appla je takrat govorilo dejstvo, da so tisti patenti veljali za standardne in ključne za uporabo. Po vsej verjetnosti pa ZDA prav tako niso želele, da Samsung pridobi konkurenčno prednost.

Kaj se bo zgodilo sedaj?

Applove ure predstavljajo 30 % svetovnega trga pametnih ur in 17 milijard prometa podjetja. Apple je zagotovo vpoklical vso svojo pravno konjenico, ki bo čez praznike poskušala najti najboljšo rešitev za nadaljnjo prodajo pametnih ur v ZDA.

Pritožba je najverjetnejša možnost, vendar dolgotrajna. Tovrstni postopki se lahko zavlečejo krepko čez eno leto. Predolgo za Apple in njegove uporabnike v ZDA. Druga možnost je začasna prekinitev prepovedi uvoza, vendar mora Apple v tem primeru dokazati, da jim prepoved uvoza predstavlja nepopravljivo škodo oziroma škodo, ki bi lahko podjetje spravila v bankrot. Ker njihov obstoj ni odvisen od prodaje ur Apple Watch, se začasna prekinitev po vsej verjetnosti ne bo zgodila. Še posebej, ker bodo pametne ure lahko še naprej prodajali na drugih trgih, vključno s slovenskim.

Prepoved pa ne velja za uro Apple Watch SE, ker možnosti merjenja nasičenosti krvi s kisikom nima. Apple bi kot eno izmed rešitev lahko pripravil programsko posodobitev in tako onesposobil funkcijo SPO2 v urah Apple Watch 9 in Ultra 2. To je v tem trenutku morda najcenejša in najhitrejša možnost. Medtem pa so v Masimu razkrili, da Apple ni ukradel njihovih algoritmov, temveč zasnovo senzorja. Če ga bo želel še naprej uporabljati, bo moral spremeniti dizajn senzorja.

»S pravnega vidika mora biti vsaka sprememba, ki jo Apple izvede, dovolj pomembna, da se izogne patentu, in ne sme biti tako imenovana ‘barvna’ razlika. Manjše spremembe ne bodo zadostovale,« pravi Andrei Iancu, sopredsednik Sveta za spodbujanje inovacij (C4IP).

Po teh komentarjih je očitno, da ne bo zadostovalo, če bo Apple naredil nekaj popravkov v algoritmih in dizajnu. Sprememba mora biti dovolj očitna, da se izogne besedilu v patentu. Morda tudi izključitev senzorja ne bo dovolj. Odvisno je od tega, kako je patent zastavljen. Apple bi lahko SpO2 senzor v celoti odstranil iz pametnih ur, vendar bi to zahtevalo veliko več časa in denarja.

Zakaj pa se Apple enostavno ne usede za pogajalsko mizo in s podjetjem Masimo sklene licenčno pogodbo? Direktor podjetja Masimo Joe Kiani je v intervjuju za New York Times razkril, da je bilo to v načrtu, vendar Apple »ni sodeloval v pogajanjih o licenciranju.«

Mogoče Apple cilja ravno na dolgoročnost tožbe. Njihova zakladnica je ogromna, v primerjavi s podjetjem Masimo morda tudi neskončna. Pri Masimu so razkrili, da so za sodne postopke doslej porabili 60 milijonov dolarjev.

»Apple je trd oreh,« pravi Smith Brittingham, partner v odvetniški pisarni Finnegan, Henderson, Farabow, Garrett & Dunner, in opozarja, da je Apple eno od najpogosteje toženih podjetij v Silicijevi dolini.

Še ena možnost, ki pa je še najmanj verjetna, je, da bi Apple začel proizvajati ure v ZDA. To bi pomenilo strukturno preoblikovanje njihove proizvodnje. Če bi se to zgodilo, bi bil to pravcati božični čudež in zelo dobra novica za ameriško gospodarstvo.

Apple v sporu še z drugimi

Apple ima na grbi še en podoben sodni primer. Podjetje AliveCor mu očita, da je Apple pri razvoju nosljive funkcije EKG ukradel njihovo lastniško tehnologijo. Primera sta zelo podobna, vendar ni gotovo, da bo izid sodnega postopka enak kot pri Masimu.

ITC je februarja že uvedel prepoved uvoza Apple naprav z EKG-jem, vendar je takrat odbor za patentne postopke odločil, da tehnologija EKG ne more biti patentirana. AliveCor mora sedaj počakati, kakšna bo razsodba po njihovi pritožbi.

Vrnimo se na prvi primer podjetja Masimo. V primeru, da Apple odstrani ali izklopi funkcijo SPO2, jo bodo uporabniki pogrešali? Niti ne. Izmed vseh funkcij je morda ravno SPO2 najmanj privlačna za uporabnike. Funkcija spremlja spanje in lahko opozori na morebitne zdravstvene težave, vendar povprečen uporabnik ni pretirano pozoren na tovrstne meritve.

Medtem ko je v ZDA za Apple situacija napeta, smo za zdaj v Evropi in Sloveniji lahko pomirjeni. Če boste želeli Applovo uro podariti kot božično darilo, lahko to storite brez zadržkov.

Bi radi izvedeli, kako delujejo senzorji pametnih ur?