Testiral sem Honor 200 in Honor 200 Pro – solidna, bi pa naredil par sprememb

Naštejem jih lahko na eno roko, Xiaomi T serija, Huawei nova, Pixel telefoni, najde se pa še kakšen POCO serije F (trenutno F6) ter OnePlus in Oppo, ki pa v Sloveniji nimata velike prisotnosti. Iz tega razloga sem vesel, da sta na trg prišla Honor 200 in Honor 200 Pro. Lahko se veselita, da v tej kategoriji nimata veliko konkurence, kar pa ne pomeni, da si lahko privoščita večje spodrsljaje. Še vseeno morata biti veliko boljša od na primer Galaxy A55, Redmi 13 ali pa POCO telefonov (X6), ki so vsaj polovico cenejši.

Sta izpolnila moja pričakovanja?

Cena Honor 200 in Honor 200 Pro?

• Honor 200 12GB/512GB: 649 €
• Honor 200 Pro 12GB/512GB: 799 €

Če boste telefona kupili do 14. julija, ob nakupu dobite 100 € popusta, 100-W polnilec, uro Honor Choice in zvočnik Honor Choice.

Honor 200 in Honor 200 Pro – zunaj identična, notri malce drugačna

Honor 200 in Honor 200 Pro sta enojajčna dvojčka, le da se je eden med razvojem raztegnil za dodatnih 0,8 palcev in da ima Pro različica še dodaten globinski senzor na sprednji strani. Ja, razlika je tako majhna. Na daleč jih ne boste razločili, razen če si boste zapomnili, v kateri barvi sta na voljo. Vsi ostali oblikovni elementi so enaki, od ogrodja kamer, ukrivljenosti zaslona in robov ter postavitev tipk.

Ne vem, če se čisto strinjam s to odločitvijo. Rad vidim, da proizvajalec eksperimentira z dizajnom, še rajši pa, da je telefon, ki ga kupim, unikaten in ne enak nekemu drugemu, čeprav gre za telefon istega proizvajalca. To me moti tudi pri Samsungu, kjer pa je težava še bolj poglobljena, saj se držijo enake oblike telefonov že kar nekaj generacij.

Če to odmislim, sta pa telefona čudovita. Najprej te preseneti njuna vitkost. Honor 200 Pro okoli pasu meri 8,2 mm, navadna različica pa 7,7 mm. Očitno Honor rad izdeluje tanke in lahke telefone. Njihov najnovejši zložljiv telefon še vedno drži naslov najtanjšega v svoji kategoriji. Tudi teža je zelo prijetna za uporabo. Honor 200 Pro se je ustavil tik pod mejo 200 g, Honor 200 pa je še nekoliko lažji (187 g).

Največ elegance prispeva hrbtišče, še posebej pri profesionalnem telefonu. Dobil sem belo, marmorno različico, ki je na dotik in na pogled fantastična. Je zelo drseča (ovitek je priložen samo pri Honor 200), ima pa premaz, ki telefon varuje pred madeži. Moram poudariti, da je barva zelo podobna tisti na telefonu Huawei P60. So manjše razlike, a mi je nekako očitno, da so inspiracijo črpali pri nekdanjem starševskem podjetju.

Prenovili so tudi postavitev kamer. Cilindrična oziroma »jajčasta« oblika se mi kar dopade, lepo so jo popestrili z aluminijastim zaključkom na robovih.

To so podobnosti, sedaj pa še kakšno razliko. Honor 200 Pro si je prislužil oceno IP65, sovrstnik pa ne. To pomeni, da ste lahko s Pro različico malce bolj pomirjeni pri stiku z vodo in prahom.

In pa še omenjeni globinski senzor, ki je na voljo zgolj pri Honor 200 Pro. Globinski senzor imam tudi na svojem Huawei Mate 50 Pro in je zagotovo zelo podcenjena komponenta. Z globinskim senzorjem je prepoznava obraza varnejša, veliko bolje pa deluje tudi ponoči ali pa ko nosite očala.

Honor 200 in Honor 200 Pro – izdelava dobrih zaslonov očitno prija Honorju

Generacijo ali dve je Honor stopil v višjo prestavo na področju zaslonov. Presenečen sem bil, kaj jim je uspelo na preklopnem Honor Magic V2 ali pa na Magic6 Pro, ki ima na primer svetilnost kar 5000 kandel (nit).

Dvestotici sledita njunemu vzoru. Največja svetilnost je kar 4000 kandel, panela je OLED, ki odlično prikaže celoten barvni razpon. Osvežuje se pri zdaj že standardnih in pričakovanih 120 Hz, ni pa LTPO tehnologije za malenkost boljšo učinkovitost pri osveževanju. Pri Honor 200 je niti nisem pričakoval, pri 150 € dražjem bi jo pa rad videl.

Robovi okoli ukrivljenega zaslona so zelo tanki, kar se pozna na dobrem razmerju med okvirjem in zaslonom (Honor 200 Pro 90,8 % in Honor 200 90 %). Pri ločljivosti ju loči samo nekaj slikovnih točk (2700 x 1224; 2664 x 1200) v prid Pro modela. Že večkrat sem omenil, da je ta ločljivost ravno pravšnja za to velikost. 4K zasloni, ki jih večinoma najdemo pri Sonyju, je trenutno presežek in le dodaten porabnik baterije.

Oba sta tudi prijazna do oči. Način zatemnitve PWM se osvežuje pri visokih 3840 Hz, kar pomeni, da utripanje zaslona ne bi smelo biti moteče za vaše oči.

Največja razlika je v zmogljivosti, kjer je tehtnica močno nagnjena v prid Honor 200 Pro

Oba sta dobila zmajev procesor. Honor bi se lahko odločil za MediaTek, privarčeval nekaj evrov, ampak sem si oddahnil, da tega ni storil. Ne da bi bili MediaTek procesorji slabi, ravno nasprotno. V zadnjih letih so pridno nadoknadili zaostanek, so pa še nekatere pomanjkljivosti, primarno na področju iger, umetne inteligence in podobno.

Honor 200 Pro je dobil Snapdragon 8s Gen 3, Honor 200 pa Snapdragon 7 Gen 3. Posledično imata tudi drugačna grafična jedra (Adreno 735 vs. Adreno 720), ki je kar pomembna razlika, še posebej, ko želimo igrati bolj zahtevne igre ali pa uporabljati emulatorje. Na čipa sem čakal kar nekaj časa. Ob predstavitvi sta mi bila všeč, ker sta mi na papirju delovala kot komponenti, ki sta za proizvajalca nekoliko cenejši, za uporabnika pa vseeno nudita zelo zadovoljivo zmogljivost.

Testi Honor 200

Testi Honor 200 Pro

Snapdragon 7 Gen 3 je nekje na ravni Snapdragona 888, ki je bil najboljši pred štirimi leti, vendar brez ekstremnega pregrevanja, zaradi katerega je bil čip nepriljubljen. Snapdragon 8s Gen 3 je veliko boljši, in sicer se lahko kosa s čipom Snapdragon 8 Gen 2, torej z lanskoletnim krovnim modelom, kar me navdušuje. Grafična jedra sta malenkost slabša od primerjanih čipov, kar pa za večino ne bo igralo vloge.

Spodaj boste našli nekaj testov za lažjo primerjavo z drugimi telefoni. Preveril sem, kako je s pregrevanjem, ali lahko igre zaženeta pri najvišjih nastavitvah, splošno delovanje (ali pride do zatikanja ali ne) in na koncu sem jima pretegnil vezja s Switch in Windows emulatorjem (ja, tudi ta obstaja).

Honor 200 je bolj stabilen, tudi počasneje pride do pregrevanja, kar je tudi na račun manj potratnih jeder. Čeprav je bolj vroč, močnejši čip ne bi označil za problematičnega. Sprejmem nekaj stopinj več, ker ponuja 20 % boljšo zmogljivost, kar je za moje potrebe veliko bolj pomembno.

Pri klasičnih mobilnih igrah (Genshin Impact, Call of Duty, Honkai: Star Rail) se oba telefona dobro odrežeta. Honor 200 Pro lahko večinoma igra pri najvišjih nastavitvah, kadar se na primer pri Genshin Impact na zaslonu dogaja preveč, lahko pride do kakšne zakasnitve, zato priporočam, da na primer teksture zmanjšate na srednjo ločljivost. Tudi Honor 200 je dovolj zmogljiv za zagon vseh omenjenih iger, pri njem bi pa raje priporočal, da uporabljate srednjo ločljivost.

Pri Switch igrah sta oba trenutno še malce nerodna. Za njiju še ni na voljo Turnip gonilnikov, ki so zelo pomembni, če želimo igrati Switch igre pri 30 fps. Z obstoječimi Qualcomm gonilniki sem uspel zagnati Mario 8 Deluxe, spodletelo mi je pa pri Pokemon Arceus, Pokemon Scarlet in Legend of Zelda Breath of the Wild, ki se niso zagnale ali pa so imele težave z grafiko.

Za igranje Windows igre sem uporabil Mobox, predvsem ker deluje bolje z novejšimi Snapdragon čipi. Alternativa je tudi Winlator, za katerega mi je pa zmanjkalo časa. Namestil sem Fable, Need for Speed Underground in Call of Duty 2. Razlika med čipoma je tukaj še najbolj očitna. Oba sta sposobna zagnati naštete igre, je pa izkušnja na Honor 200 Pro bolj zanesljiva.

Radodarni so bili z RAM-om (12 GB) in prostorom (512 GB), kar je dovolj za vse. Na voljo je virtualna razširitev, ki pa je pri 12 GB RAM-a nepotrebna in samo dodatno obremenjuje pogon.

Honor 200 Pro ima hitrejši disk (UFS 4.0 vs. UFS 3.2), kar je pomemben podatek, saj ima boljše možnosti, da bo po nekaj letih uporabe še vedno dovolj hiter, da nam ne bo povzročal sivih las.

Baterija je pri obeh dovolj dobra za celodnevno rabo, ostane pa še nekaj energije za naslednji dan. Polnita se pri neverjetnih 100 W, Pro različica pa ima še možnost brezžičnega polnjenja z močjo 66 W. Polnilnik ni priložen v embalaži, razen če telefon kupite do 14. julija. V prosti prodaji pa stane okoli 50 €. Honor telefoni so združljivi tudi s Huawei polnilniki, če se vam slučajno »valja« kakšen doma.

Operacijski sistem MagicOS 8 je še vedno kopija Huaweievega sistema. Pobrskal sem po nastavitvah in nisem našel funkcij, ki jih drugi telefoni nimajo. Lahko na primer prilagajaš mape in pripomočke (kartice) na namizju, na zaklenjenem zaslonu si lahko spremeniš bližnjice, na primer do kamere, merilnika korakov in podobno. Tako imenovani Prostor za priljubljene vsebine, do katerega se da hitro dostopati s potegom na robu zaslona, je prav tako lahko uporaben, če se boste spomnili, da obstaja.

Dobrodošle so dodatne funkcije za zaščito oči, ki so zadnji dve generaciji zaščitni znak Honor telefonov in pa funkcija Brezžična projekcija, ki lahko projicira zaslon telefona na druge naprave, hkrati pa tudi simulira namizno postavitev računalnika. Izredno uporabno, če telefon uporabljate za delo, pa tudi za igranje iger.

Honor jima je zagotovil 3 Android nadgradnje in 4 leta popravkov, kar je solidna podpora, ni pa najboljša.

Nista najboljša fotografa, vseeno pa sta sposobna narediti dobre posnetke

• 50 MP (f/1,9) glavna kamera z OIS
• 50 MP (f/2,4) telefoto z OIS in 2,5-kratno optično povečavo
• 12 MP (f/2,2) ultraširoka kamera
• 50 MP (f/2,1) sprednja kamera
• 2 MP (f/2,4) globinski senzor (samo pri Honor 200 Pro)

Čeprav so številke enake, je Honor 200 Pro dobil malenkost boljša tipala. Razlika ni takoj očitna, da jo opaziš, moraš počakati na mrak oziroma slikati pri slabših svetlobnih pogojih. In tudi tam vrzel ni astronomska.

Podnevi se novinca dobro znajdeta. Zadovoljen sem s podrobnostmi na slikah, s skoraj ničelnim šumom na robovih, kontrasti so prav tako dobri, ostrina pa je tudi v večini primerov vedno prisotna. Morda sem se največ zmrdoval nad stabilizacijo, ki se nekajkrat ni odrezala tako kot bi se morala. Honor 200 Pro skoraj vedno bolje osvetli fotografije, tudi ostrina je za dva odtenka boljša.

Galerija Honor 200

Telefoto kamera ima 2,5-kratno optično povečavo, ki deluje dobro, znajde se tudi, ko je manj svetlobe. Škoda, da v načinu Super makro uporabljaš ultraširoko kamero in ne telefoto. Povečava je do 10-kratnega razpona še uporabna, nad temu (lahko gre do 50x) pa res samo za nišne situacije.

Ultraširoka je na žalost le povprečna. Sem jo uporabljal podnevi, v drugih primerih pa sem jo raje spustil.

Video lahko snemamo v 4K (30 fps) in razen malenkost slabše stabilizacije je kakovost slike razmeroma dobra. Honor 200 Pro za odtenek dostavi boljšo kvaliteto.

Kamera ima nekaj posebnih funkcij, ki so uporabne. Najprej je funkcija za slikanje posebnih trenutkov, ki jih lahko uporabite za fotografiranje predmetov oziroma oseb v gibanju. Včasih je loterija, ali boste dobili uporabno fotografijo. Ročno lahko nastavite tudi, kakšen bokeh učinek želite, snemate lahko iz več perspektiv in podobno.

Galerija Honor 200 Pro

Najbolj sem se zabaval pri portretih. Honor je sodeloval s pariškim podjetjem Harcourt, s katerim so skupaj izpilili algoritme za zajem najboljših portretnih fotografij. Napredek v primerjavi s predhodnikom je zagotovo očiten. Zaznavanje motivov in robov okoli njih je vedno natančno, podrobnosti so impresivne, barve pa ravno prav nasičene. Spet je med telefonoma razlika za nivo ali dva.

Kam bi ju uvrstil?

Honor 200 in Honor 200 Pro lepo zapolnita drugače zelo pusto kategorijo telefonov. Zmogljivost imata dobro, zaslon je odličen, oblika elegantna, kamere pa morda za nivo preslabe glede na njuno ceno. Ta je pravzaprav najbolj moteč element. Honor 200 Pro bi moral po mojem mnenju zasesti mesto Honorja 200, ta pa bi moral biti za stotaka in pol cenejši. Približno po taki akcijski ceni, kot je na voljo do 14. julija.

Tako bi veliko lažje konkurirala na primer telefonoma Xiaomi 13T in 13T Pro, ki sta v tem trenutku njuna največja rivala. Čez dobre dva meseca pa je napovedana že serija 14T, vendar do takrat pričakujem, da bo serija Honor 200 na voljo po nižji ceni.

Na splošno sem zadovoljen s smerjo, ki jo je ubral Honor.