30 odstotkov zaposlenih bi zamenjalo svoje šefe za robote

V poslovnem svetu velja, da se ljudje pridružijo podjetju, zapustijo pa šefa oziroma nadrejenega. Gallupova raziskava je pokazala, da je 70 odstotkov tega, kako se počutimo na svojem delovnem mestu – naša čustvena zavzetost – odvisno od našega nadrejenega. Največje težave pri zavzetosti zaposlenih na delovnem mestu so povezane z nadrejenimi, ki znajo razporediti delovne zadolžitve, ne znajo pa voditi ljudi.

V medijih se vedno več govori o prihodu avtomatizacije in robotov na delovna mesta. Roboti so že prisotni v trgovinah, skladiščih in na različnih drugih delovnih mestih, prihajajo pa tudi v manj tipično proizvodne poklice. Roboti dobivajo imena, čustvene odzive in s tem postajajo del pravih projektnih ekip. Seveda pa je tisto, kar nekako najbolj straši zaposlene v vseh industrijah, avtomatizacija v obliki samopostrežbe, aplikacij, samovozeče tehnologije ipd.

V začetku letošnjega leta je Wall Street Journal objavil članek The Robots That Manage The Managers, kjer je bila opisana prihodnost, v kateri bi naj roboti vodili menedžerje. S tem so dvignili precej prahu, saj je že prej prisoten strah še pridobil na moči. Zanimivo je, kako smo ljudje različni pri sprejemanju virtualnih agentov vseh vrst.

Da bi preverili zgoraj izpostavljeno tematiko, so pri LEADx z uporabo programa SurveyMonkey anketirali 1.080 menedžerjev, starih med 25 in 55 let. Sestava vzorca po spolu je bila sledeča: 51% moških, 49% žensk.

20 odstotkov bi zamenjalo šefa z generičnim robotom

Eno od vprašanj, s katerim so se soočili sodelujoči, je bilo namerno zastavljeno zelo provokativno: Če bi vam podjetje, v katerem delate, danes ponudilo možnost menjave nadrejenega – osebe, ki je danes dejansko vaš šef – z robotom, bi to sprejeli?

Kar 20 odstotkov anketirancev je odgovorilo pritrdilno.

Kot ste lahko opazili v vprašanju, beseda “robot” ni bila jasno definirana. Na sodelujočih je bilo, da si sami ustvarijo podobo robotskega nadrejenega. Pa naj bo to umetno inteligentni računalniški program ali humanoidni robot. Torej, Boston Dynamics Atlas ali robot Roomba?

Ena od hipotez raziskovalcev je bila, da so mlajši ljudje bolj odprti za ideje umetne inteligence in robotov kot starejši. To se je na koncu izkazalo kot prava domneva:

• Starost 25-29: 24 % bi zamenjalo svoje šefe za robote;
• Starost 30-40: 20 % bi zamenjalo svoje šefe za robote;
• Starost 45-55: 17 % bi zamenjalo svoje šefe za robote.

Druga hipoteza raziskovalcev je bila, da so moški bolj odprti za idejo dela z roboti kot ženske – tudi ta se je izkazala kot točna:

• 25 % moških bi zamenjalo svoje šefe z roboti;
• 15 % žensk bi zamenjalo svoje šefe z roboti.

30 odstotkov bi zamenjalo šefa s humanoidnim robotom

Za to, da bi dobili boljši občutek, kako udeleženci raziskave dojemajo potencialno vodenje s strani robotov, so raziskovalci zastavili dodatno vprašanje, v katerem so specifično izpostavili, da bi njihovega šefa zamenjal prijazen humanoidni robot, nekaj takega kot C-3PO iz filmske sage Vojna zvezd.

Če bi vam podjetje, v katerem delate, danes ponudilo možnost menjave nadrejenega – osebe, ki je danes dejansko vaš šef – z robotom in bi robot izgledal in delal kot prijazni C-3PO iz Vojne zvzed, bi to sprejeli? V tem primeru je več kot 50 odstotkov anketiranih izbralo pritrdilni odgovor. 30 odstotkov jih je celo natančno določilo, da bi zamenjali šefa s tovrstnim prijaznim robotom.

Še enkrat več je pomembno izpostaviti, da je bila močna korelacija med pritrdilnimi odgovori in starostjo:

• Starost 25-29: 41 % bi zamenjalo svoje šefe za robote tipa C-3PO;
• Starost 30-40: 26 % bi zamenjalo svoje šefe za robote tipa C-3PO;
• Starost 45-55: 22 % bi zamenjalo svoje šefe za robote tipa C-3PO.

Še enkrat več pa se je pokazala tudi razlika med moškimi in ženskami:

• 38 % moških bi zamenjalo svoje šefe z roboti;
• 21 % žensk bi zamenjalo svoje šefe z roboti.

Zakaj ljudje ne bi zamenjali svojih šefov z roboti?

• Ker so s svojimi šefi zadovoljni (primer: menim, da z robotom ne bi mogel vzpostaviti takšnega sodelovanja kot s svojimi trenutnim šefom, s katerim sem zadovoljen);
• ker dvomijo v sposobnosti robotov (primer: roboti ne morejo biti enako pametni kot ljudje);
• ker dvomijo v “človeške” veščine robotov, kot je empatija (primer: moj šef zna človeško presoditi situacijo, medtem ko roboti tega niso zmožni);
• ker se robotov bojijo (primer: roboti se lahko obrnejo proti nam);
• ker si ne želijo, da ljudje ostanejo brez služb (primer: ne želim si, da zaradi robotov ljudje ostanejo brez služb).

Zakaj bi ljudje zamenjali svoje šefe z roboti?

• Ker ne marajo svojih šefov;
• ker menijo, da so njihovi šefi pristranski;
• ker so mnenja, da njihovim šefom primanjkuje znanja in potrebnih veščin;
• ker šefom primanjkuje empatije in “človeških” lastnosti.

Ključni poudarki

V marsikaterem pogledu je dotična preprosta raziskava manj povezana z umetno inteligenco in robotiko, ampak je bolj povezana z zavzetostjo zaposlenih. Rezultati kažejo, da bi približno enak odstotek ljudi, ki se sicer v raziskavah kažejo kot “aktivno nezavzeti” zaposleni, v tej raziskavi zamenjalo svoje šefe za robote. Zavzetost zaposlenih je izjemno pomemben kazalnik pri znamčenju delodajalca, zato je za nadrejene vedno znak za alarm, ko so rezultati teh raziskav slabi.

Zanimivo je predvsem to, da ljudje močno spremenijo pristop, ko jim je zagotovljeno, da bo njihov novi nadrejeni prijazen humanoidni robot. Če te specifikacije ni, potem si večina ljudi predstavlja nekaj groznega, neempatičnega. Za konec naj izpostavimo še faktor starosti, kajti vidimo lahko, kako mlajše generacije povsem drugače dojemajo robote kot njihovi starejši kolegi.